Sv. Marko 7:34 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

³⁴ I gori zglednovši vu Nébo, zdêhno je, i erčé njemi: Efata, tô je, odpri se.

နောက်ထပ်ဗားရှင်းများ

Življenje z Jezusom

³⁴ Potem je pogledal v nebo in globoko zavzdihnil. »Efatá!« je vzkliknil. To je: »Odpri se!«

Živa Nova zaveza

³⁴ pogledal proti nebu, vzdihnil in spregovoril: “Efata!” (kar pomeni, “Odpri se!”)

Ekumenska izdaja

³⁴ pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je »Odpri se!«

Chráskov prevod

³⁴ in pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se!

Slovenski standardni prevod

³⁴ Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!«

Sv. Marko 7:34 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Sv. Janez 11:41

Kraj so vzéli záto te kamen: gde je bio te mrtvi položeni. Jezuš je pa gori zdigno očí i erkao je: Oča, hválo ti dám; kaj si me poslühno.

Sv. Marko 6:41

I gda bi vzéo ti pèt lêbov krüha i ti dvê ribici, zglednovši vu Nebésa, blagoslovo je je, i vlomo je te krüh i dáo ga je vučeníkom svojim, da bi ga njim dáli; i tivi dvê ribici tüdi je vsêm razdêlo.

Sv. Marko 5:41

I príme rokô te deklíčke, velí njê: Talita kumi! štero razklajeno včiní: devojka, tebi velim, stani gori.

Djánje 9:34

I erkao njemi je Peter: Eneáš, zvráči te Jezuš Kristuš; stani gori, i posteli si sám. I preci je gori stano.

Sv. Janez 11:33

Jezuš záto, kak jo je vido plakajôčo i žnjôv pridôče Žídove plakajôče, zaškripno je vu dühi i zburkao se je.

Sv. Marko 15:34

I ob devétoj vöri kríčao je Jezuš z velikim glásom govoréči: Eloi, Eloi! lama šabaktani; štero je razklajeno: Bôg moj, Bôg moj! zakaj si me ostavo.

Sv. Marko 8:12

I zdêhnovši vu dühi svojem erčé: kâ ete národ znamênje želê? Ali zaistino velim vám: či se dá národi etomi znamênje.

Djánje 9:40

Vö zgonivši pa Peter vse, pokleknovši na kôlina, molo je; i obrnovši se k têli erčé: Tabita, gori stani. Ona je pa odprla očí svoje; i vidôča Petra, gori je sêla.

Sv. Janez 11:43

I eta govoréči, z velikím glásom je kríčao: Lázar, hodi vö.

Hebrejcem 4:15

Ár nemamo tákšega víšešnjega popa; ki bi ne mogao potrplênje meti z našimi nemočnostami: nego sküššenoga vu vsem prispodobnim tálom, zvün grêha.

Sv. Janez 17:1

Eta je gúčao Jezuš, i prizdigno je očí svoje vu nebésa, i erkao je: Oča, prišla je vöra, odíči Siná tvojega, naj i Sin tvoj tebé díči.

Sv. Janez 11:38

Jezuš záto pá zaškripnovší vu sebi, šô je k grobi. Bíla je pa lüknja, i kamen je bio na njô djáni.

Sv. Janez 11:35

Zaskúzo se je pa Jezuš.

Sv. Lukež 19:41

I, kak se je priblížo, vidôči to mêsto, jôkao je nad njim.

Sv. Lukež 18:42

I Jezuš erčé njemi: pregledni, vera tvoja je tebé zdržála.

Sv. Lukež 7:14

I pristôpivši dotekno se je škrinje (kí so ga pa nesli, stanoli so,) i erčé: mladénec, tebi velim, stani gori.

Sv. Marko 1:41

Jezuš se pa smilüvavši i vö vtégnovši rokô dotekno se ga je i erčé njemi: ščém, očíščen bojdi.

Sv. Marko 7:35

I preci so se ôdprila njegova vüha, i razvézalo se je vezalo jezika njegovoga, i gúčao je ednáko.