Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Sv. Janez 1:29 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

29 Te drügi dén je pa vido Ivan Jezuša k sebi idôčega, i veli: ovo, ágnec Boži, ki nosi etoga svêta grêh.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Živa Nova zaveza

29 Naslednji dan je prišel Jezus na Jordan. Tedaj je Janez zaklical: “Poglejte, to je Božje Jagnje za žrtev, ki bo odneslo grehe vsega človeštva.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

29 Drugega dne je videl Jezusa, ko je prihajal k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje greh sveta.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

29 Drugi dan ugleda Janez Jezusa, da gre k njemu, ter reče: Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

29 Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

29 NA drugi dan je Ioannes v'gledal Iesuſa k'ſebi gredozhiga, inu je djal: Pole, letu je tu Boshje Iagne, kateru tiga Svita gréh noſsi.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Sv. Janez 1:29
65 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Porodi pa Sina, i zváo boš imé njegovo Jezuš; ár on zveliča lüdstvo svoje od grêhov njegovi.


Liki Sin človeka je nej prišao, naj njemi slüžijo; nego, naj on slüži i dá düšo svojo na odküplenjé za vnôge.


Te drügi dén je pá stáo Ivan i z vučenikov dvá.


I vidôči Jezuša hodéčega erčé: ovo ágnec Boži.


I pelao ga je k Jezuši. Gda bi ga pa Jezuš vido, erčé: tí si Šimon, sin Jónašov; tí boš se zváo Kefaš, štero se razkláda Peter.


I na trétji dén je gostüvanje bilô vu Káni Galilee, i bíla je tam mati Jezušova.


Ár je tak lübo Bôg ete svêt, da je Siná svojega jedinorodjenoga dáo, da vsáki, kí vu njem verje, se ne skvarí, nego má žiték vekivečni.


I toj ženi so pravili: kâ nej več za tvojega guča volo verjemo. Ár smo samí čüli, i známo, kâ je ete zaistino te zveličitel svêta, Kristuš.


Jas sem te živ krüh, kí sem z nébe doli prišao. Či bode što jo z etoga krüha, živo bode na veke. I te krüh pa, šteroga jas dám, je moje têlo, štero jas dám za etoga svêta žítek.


I od vsê, od šteri ste se nej mogli vu právdi Môšešovoj spravičati, v etom vsáki, kí verje, je pravičen.


Tál pa toga písma, štero je čtéo, je ete bio, liki ovca na zarizávanje, je pelani; i, liki ágnec pred brijáčom svojim neglasni, tak je nej ôdpro vüst svoji.


Ár sem vám naj bole eto vö dáo, ka sem i jas vzéo: kâ je Kristuš mr’ô za grêhe naše pôleg písma.


Ár onoga, ki je nej znao grêha, je za nás grêh včino: naj mi bodemo pravica Boža vu njem.


Kí je dáo sám sebé za grêhe naše: da bi nás oslôbodo z etoga vezdášnjega hüdoga svêta pôleg vôle Bože i Očé našega.


Kristuš je pa nás odküpo zprekléstva právde; gda je za nás včinjen prekléstvo. Ár je pisano: prekléti vsáki, ki visi na drêvi.


Kí je dáo sám sebé mesto cêne odküplenjá za vse, na svedôstvo nazviščávanja vu lastivnom vrêmeni.


Kí je dáo sám sebé za nás, da bi nás odküpo od vse neprávdenosti i očisto sebi lüdstvo lastivno, vrêlo vu dobri delaj.


Kí bodôči blísk díke i obráz podstave njegove noséči vsa z rečjôv zmožnosti svoje, geto je po sebi očiščávanje včíno grêhov naši, seo si je na desnico zvíšenosti, vu visíni.


Záto je mogao vu vsem k bratom prispodoben bidti: da bi milostiven bio i veren víšešnji pop pri Bôgi na ftíšanje grêhov lüdstva.


Tak je i Kristuš ednôk áldüvan na odnešenjé vnôgi lüdi grêhov; drügôč brezi grêha bodo ga vidili oní; kí ga čákajo na zveličanje.


Nego z drágov krvjôv, liki z nedúžnoga i neoskrúnjenoga ágneca Kristuša.


Kí je grêhe naše sám gori nesao vu têli svojem na lês: da grêhe ostavivši pravici živémo; z štere ranami ste zvráčeni.


Ár je i Kristuš ednôk za grêhe trpo, pravičen za te nepravične: da bi nás k Bôgi pripelao; vmorjeni istina na têlo gledôč, oživleni pa po Dühi.


I on je ftíšanje za naše grêhe: nej pa za naše samo; nego i za cêloga svêta grêhe.


I: znáte, kâ se je on skázao; da bi naše grêhe odevzéo: i grêha vu njem nega.


V etom je lübézen: nej, ka bi mí lübili Bogá; nego kâ je on lübo nás, i poslao je Siná svojega ftišanje za naše grêhe.


I od Jezuš Kristuša, kí je te veren svedok i prvorodjeni zti mrtvi i poglavnik králov zemelski; kí nás je lübo i ôprao od grêhov naši vu krvi svojoj.


I oni so ga obládali po krvi Ágnecovoj i po rêči svedôstva svojega; i nej so milüvali düšo svojo notri do smrti.


I dáno ji je boj činiti z timi svétimi i obládati je: i dána ji je oblást nad vsákim plemenom i jezikom i národom.


I vido sem: i Ágneca stojéčega na Šionskoj gori i ž njim stô štíridesét i štiri jezero; ki so meli imé Očé njegovoga napísano na čeláj svoji.


I on bode pio z vina srditosti Bože; štero je brezi zmêšanja točeno vu njegove srditosti pehár; i mantrani bodo vu ognji i žvepli pred svétimi angelmi i pred Ágnecom.


Tê so, kí so se z ženami nej oskrúnoli; ár so dévojke. Eti nasledüjo Ágneca; kamakoli ide. Tê so küpleni z lüdi, prvotina Boža i Ágnecova.


I spêvali so pesen Môšešovo slugo Božega i pesen Ágnecovo govoréči: velika i čüdna so dela tvoja Gospodne Bože vsamogôči; pravične i istinske so poti tvoje, oh král svécov!


Eti se bodo z Ágnecom vojsküvali: i Ágnec je obláda. Ár je gospodé Gospôd, i králov Král; i kí so ž njim, so pozváni i odebráni i verni.


Radüjmo se i vesélmo se i dájmo njemi díko. Ár je prišlo gostüvanje Ágnecovo i žena njegova se je priprávila.


I erčé mi: píši; bláženi so, ki so na večérjo Ágnecovoga gostüvanja pozváni. I véli mi: ete reči so istinske Bože reči.


I zíd toga mesta je meo dvanájset fundamentomov; i na njih iména dvanájset Apoštolov Ágnecovi.


I ne bode šlo v njé nikaj nečístoga i ka odürnost činí i láž: nego li tisti, ki so vu žítka knige toga Ágneca zapísani.


I prišao je k meni eden z ti sedem angelov, kí so meli ti sedem koflikov, pune z sedmimi poslêdnjimi vdárci; i gúčao je z menom govoréči: hodi, pokážem ti záročnico ženo Ágnecovo.


I vido sem i ovo na srêdi toga králevskogá stóca i ti štiri stvári i na srêdi med timi starišmije bio Ágnec stojéči, liki bujti, imajôči sedem rogôv i sedem ôč: štere so ti sedméri dühovje Boži poslani na vso eto zemlo.


I, gda bi vzéo te knige, te štiri stvári i ti štiri dvajseteri starišje so spadnoli pred Ágnecom imajôči vsáki citare i zlaté peháre pune skadilom; štera so molítvi ti svécov.


I vido sem: gda je ôdpro te Ágnec edno zti pečatov; i čüo sem edno si štiraj stvár govoréčo, liki glás grmlajce: hodi i glédaj.


I erkli so gorám í pečínam: spadnite na nás i skríté nás pred lícom toga sidéčega na králevskom stôci i od srditosti Ágneca.


I erkao sem njemi: Gospodne, ti znáš. I erkao mi je: eti so, kí so prišli zte velike nevôle, i ôprali so srakice svoje i obêlili so gvant svoj vu Ágnecovoj krvi.


Ár te Ágnec, kí je na srêdi králevskoga stôca, je pásao bode i vodo je bodo k živoga stüdenca vodám: i dolizbriše Bôg vse skuzé ž njihovi ôči.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ