Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Sv. Janez 1:14 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

14 I tá Rêč je têlo včinjena, i prebivala je med nami, (i vidili smo njé diko, liki diko jedinorodjene od Očé) puna milošče ino istine.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Živa Nova zaveza

14 Beseda je postala človeško bitje, ki se je nastanilo za nekaj časa med ljudmi. (Videli smo njegovo slavo, ki mu jo je dal Bog kot svojemu edinemu Sinu, ki je prišel od Očeta, poln milosti in resnice.)

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

14 In Beseda se je učlovečila in se je naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo kakor edinorojenega od Očeta: polno milosti in resnice.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

14 In Beseda je postala meso in je prebivala med nami (in videli smo slavo njeno, slavo kakor Edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

14 In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

14 Inu taiſta Beſſeda je Meſsu poſtala, inu je prebivala mej nami, inu my ſmo nje zhaſt vidili, eno zhaſt, kakòr tiga edinurojeniga Synu od Ozheta, polniga Gnade inu Riſnice.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Sv. Janez 1:14
60 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Vöpovêm nazvêsčeno meni skončanje Gospodna: Moj sin si tí, Jas sem te dnes porôdo.


Lêpo pesem nabéra srce moje: poročim náravo mojo Králi; jezik moj je, liki pero hitroga pisáča.


O da bi jas čüo, ka Gospodin Bôg govorí; ár mír oblübi lüdstvi svojemi i svojim svétim; da nezavdárijo na bláznost.


Jákob je pa porôdo Jožefa možá Marie, z štere je porôdjen Jezuš, ki se zové Kristuš.


Ár se je narôdo vám dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš vu Dávidovom mesti.


I porodíla je Siná svojega prvorodjenoga, i povíla ga je v plenice i položila ga je v jasli záto, kâ so nej meli mesta vu oštaríji.


Na Petra pa, i kí so ž njim bilí, je veliki sen spadno. Predramivši se pa, vidili so díko njegovo, i tiva dvá možá ž njim stojéčiva.


Vu začétki je bila Rêč, i tá Rêč je bíla pri Bôgi, i Bôg je bíla tá Rêč.


Velí njej Jezuš: nej sem ti pravo; kâ, čî boš vervala, vídila boš díko Božo?


Velí njemi Jezuš: jas sem ta pôt, i istina, i žitek; nišče ne príde k Oči, nego po meni.


Velí njemi Jezuš: teliko vrêmena sem z vami, i nej si me poznao? Filip, kí mené vídi, vídi Očo; i kakda tí práviš, pokáži nám Očo?


I jas sem tô diko, štero si meni dáo, njim dáo; naj bodo edno, liki smo mí edno.


Oča, štere si meni dáo, ščém, naj, gde sem jas, i oni tam bodo z menom; naj vídijo díko mojo, štero si dáo meni, kâ si me lübo pred začétkom svêta.


Erkao njemi je záto Pilátuš: dönok král si tí? Odgôvoro je Jezuš: tí velíš, kâ sem jas král. Jas sem na ete svêt narodjeni, i na to sem prišao na ete svêt, naj svedočím od istine. Vsáki, kí je z istine, poslüša moj glás.


Eto prvo čüdo je včíno Jezuš vu Káni Galilee; i vö je vjavo svojo díko, i vervali so vu njem vučenícke njegovi.


Ár je tak lübo Bôg ete svêt, da je Siná svojega jedinorodjenoga dáo, da vsáki, kí vu njem verje, se ne skvarí, nego má žiték vekivečni.


Kí vu njem verje, ne sôdi se; kí pa ne verje, že je osodjeni, kâ je nej vervao vu iméni jedinorodjenoga Siná Božega.


Jas sem te živ krüh, kí sem z nébe doli prišao. Či bode što jo z etoga krüha, živo bode na veke. I te krüh pa, šteroga jas dám, je moje têlo, štero jas dám za etoga svêta žítek.


I spoznate istino, i ta istina oslobodí vás.


Liki je i vu drügom Žoltári písano: moj sin si tí, jas sem te dnes porôdo.


Ár ka je nemogôče zapôvidi v tistom; v kom je slaba grátala po têli; tô je Bôg, poslavši svojega Siná vu prispodobnosti têla grêha, doprnesao; i po áldovi za grêh osôdo je greh vu têli.


Kí so očácke i z šteri je Kristuš pôleg têla; kí je više vsega Bôg blagoslovleni na veke. Amen.


Prvi človik je z zemlé zemelski: te drügi človik je pa Gospôd z nebés.


I erkao mi je: zadosta ti je milošča moja. Ár se môč moja vu ti nemočni vövjávla. Naj ráj bom se tak hválo vu nemočnostáj moji: naj prebíva v meni môč Kristušova.


Gda je pa prišla punost vrêmena: vö je poslao Bôg Siná svojega porodjenoga zžené, včinjenoga pod právdo;


Meni naj ménšemi vsê svécov je dána milošča eta: naj med poganmi nazviščávam nezgrüntano bogástvo Kristušovo.


Ár se je dopadnolo Oči: naj vu njem vsa punost prebíva.


Vu šterom so vsi kinči modrôsti i znánja skriti.


Ár vu njem prebiva vsa punost božánstva telovno.


I za gvüšno velika je té pobožnosti skrovnost, eta; ka se je Bôg nazvêsto vu têli, spravičani je vu dühi, videni je od angelov, prêdgani je med poganmi, vervani je na svêti, gori je vzéti vu díko.


Kí bodôči blísk díke i obráz podstave njegove noséči vsa z rečjôv zmožnosti svoje, geto je po sebi očiščávanje včíno grêhov naši, seo si je na desnico zvíšenosti, vu visíni.


Ár komi je gda z angelov erkao: tí si moj sin, jas sem te dnes porôdo? I pá: jas bodem njemi Oča i on bode meni Sin.


Záto notri idôči na svêt právi: áldova i dára si nej šteo; têlo si mi pa napravo.


Geto so vsi z ednoga i té, kí posvečüje i ti posvečeni. Za šteroga volo ga je nej srám za brate one zvati.


Tak je i Kristuš nej sám sebi eto díko vzéo; ka bi víšešnji pop bio: nego, kí je k njemi gúčao; tí si moj Sin, jas sem te dnes porôdo.


I mí smo vidili, i svedočimo; kâ je Oča poslao Siná zveličitela svêta.


V etom se je skázala lübéznost Boža k nám: kâ je Siná svojega jedinorodjenoga poslao Bôg na ete svêt; naj živémo po njem.


Ár je dosta zapelávcov prišlo na ete svêt: kí ne svedočijo; kâ je Jezuš Kristuš prišao vu têli. Tê je zapelávec i Antikristuš.


I oblečeni vu krv namočenim gvantom: i zové se njegovo imé: Rêč Boža.


I čüo sem veliki glás z nebés govoréči: ovo stánek Boži je z lüdmi, i prebívao bode ž njimi, liki njihov Bôg.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ