Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Filipljanom 3:19 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

19 Kí konec je pogibelnost, kí Bôg je trbüjh, i díka njihova je vu sramoti njihovoj; kí ta zemelska premišlávajo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Živa Nova zaveza

19 Njihova pot vodi neizbežno v pogubo. V bistvu živijo samo za svoje nagone in poželenja. Na to, česar bi se morali sramovati, so še celo ponosni. Na nič drugega ne mislijo, kot na življenje na tej zemlji.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

19 njih konec je pogubljenje, njih bog trebuh in slava v njih osramočenju; oni mislijo posvetno.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

19 katerih konec poguba, katerih Bog trebuh in njih slava v njih sramoti, ki jim je zemeljsko v mislih.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

19 Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

19 katerih konez je pogublenje, katerih Bug je Trebuh, inu nyh zhaſt k'ſramoti rata, ker le po posemelſkih rizheh miſlio.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Filipljanom 3:19
52 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Od lüdi me oslôbodi z ramov tvojov, Gospodne; od lüdi svêta, ké tál je vu žitki, i kém z kinčom napuniš trbüh njíhov; kí májo decé po vôli, i kí preveč nihájo máličkim svojim.


On se pa obrné i erkao je Petri: odídi za mé šatan, k spáki si mi. Ár ne razmiš štera so Boža, nego štera so človeča.


Teda erčé i onim, ki bodo z lêve stráni: odídte od méne, prekléti, vu ogen vekivečni, kí je správleni vrági i angelom njegovim.


I erčém düši mojoj: düša, máš vnôga dobra na vnôgo lêt, správlena, počívaj si, jej, pí, dobre vôle boj!


Bio je pa níki bogat človek, kí se je obláčo vu škarlat i kment, i gostio se je vsáki dén svetlo.


I nej je šteo do vrêmena. Potom je pa erkao vu sebi: či gli se Bogá ne bojim, i človeka se ne zastôpim.


Ár tákši Gospodni našemi Jezuši Kristuši ne slüžijo: nego svojemi červê; i po masni rečê i lêpom žegnávanji zapelávajo srcá i nehüdi.


Kákši záto sád ste meli teda têh; nad kêmi se zdaj sramežlüjete? Ár oni konec je smrt.


Ár ste ešče telovni. Ár, da je med vami nenávidnost i njefka i rázločki, nej ste li telovni i pôleg človeka hodite?


I ví ste nadüti, i nej bole; ka bi se dreselíli, naj bi se vö vrgao z vás; kí je tô delo včíno?


Nej je dobra vaša hvála. Neznate; kâ edno malo kvasá cêlo tistô zkvási?


Ka pa zdaj činim; i potom činio bodem: naj njim odsêkam príliko, kí ščéjo príliko; naj, vu kom se hválijo, se nájdejo takši, kákši smo i mí.


Nej je veliko delo tak: či se i slugi njegovi preminjávajo, liki da bi slugi pravice bili; kí konec bode pôleg dêl njihovi.


Ár niti ti obrêzani samí právdo ne zdržávajo: nego ščéjo; ka bi se ví obrezali; naj se vu vašem têli hválijo.


Ár vsi ta svoja íščejo: nej pa tá, štera so Kristuš Jezušova.


Ta zgoránja premišlávajte: nej tá, štera so na zemli.


Kí bodo, kaštigo trpeli, pogibelnost vekivečno od lica Gospodnovoga i od díke môči njegove.


Naj se osôdijo vsi; kí ne verjejo istini, nego zadovolnost májo vu nepravici.


I teda se vö vjávi te nepravdeni: šteroga Gospôd pogibi z Dühom vüst svoji, i funda skázanjem príšestjá svojega.


Hüda štükanja skvarjene pámeti lüdi i slečeni z istine, štimajôči; kâ je pobožnost dobiček. Odstôpi od té tákši.


Odávci, nágli, napíhnjeni, násladnosti bole, kak Bogá lübci.


Zdaj se pa hválite vu gízdostaj vaši. Vsáka tákša hvála je hüda.


Bilí so pa i krívi prorocke med lüdstvom: liki i med vami bodo krívi vučitelje: kí pôleg Bože rêči notri pripelajo pogibelna jeretinstva; i Gospôda, kí je je odküpo, zatajíjo; i tak samí na sébe pripelajo náglo pogibelnost.


Tak vzemejo nájem nepravice; kí za náslobnost držíjo vu vsákom dnévi sprevájajôči hotlivost gnüsnosti i rúžnosti; kí se veselíjo vu vkanjüvanjaj svoji z vami se gostüvajôči.


I vu skopôsti zmíšlenimi rečmí bodo z vami tržili: šterim zgotovlena sôdba že dávno se ne midi i pogibelnost njihova ne spí.


Eti pa, ka neznajo, preklinjajo: štera pa po natúri, liki nerázumne stvári, poznajo, vtê se skvarjüjejo.


Tê so mrmlavci, tožci pôleg žél svoji hodéči, i vüsta njihova gučijo napíhnjena: čüdivajôči se nad osobmi za haska volo.


Ár so notri zplezili nikši lüdjé: kí so že dávno naprê gori spisani na tô sôdbo, nepobožni; ki Bogá našega miloščo preobráčajo na hotlivost, i samoga Gospodára Bogá i Gospodna našega Jezuša Kristuša tajijo.


Na keliko se je odíčo i náslobo: teliko njemi dájte môk i trplênja žalosti. Ár vu svojem srci velí: sedim, liki kralica, i nej sem vdovica, i žalosti ne bom vídla.


I zgráblena je ta divjájáčina i ž njôv te krívi prorok; kí je znamênja čínio pred njôv; z šterimi je zapelao one: kí so vzéli znamênja te divjáčine, i ki so njé kêp molili: i žíviva sta vržena obá dvá vu z žveplom goréčega ognja mlako.


Ti bojéči pa ino neverni i odürni i lüdomorcov i práznikov i comprnikov i bolvánčarov i vsê lažcov njihov tál bode vu z ognjom i žveplom goréčoj mlaki; štera je ta drüga smrt.


Vönê pa bodo psi i comprnicke i práznicke i lüdomorci i bolvánčarje i vsi; ki lübijo i činijo láž.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ