Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Djánje 13:43 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

43 Gda bi pa razíšlo správišče, nasledüvali so vnôgi z Židovov, i z pobožni prozelítušov Pavla i Barnabáša, šteriva njim govoréča sta je rátala, ka bi ostanoli vu milošči Božoj.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ


နောက်ထပ်ဗားရှင်းများ

Življenje z Jezusom

43 se je okrog njiju zbrala precejšnja skupina ljudi. Nekateri so bili Judi, drugi pa pogani, ki so se spreobrnili v judovstvo in so častili Izraelovega Boga. Še dolgo sta se pogovarjala z njimi in jih spodbujala, naj se trdno oklenejo Boga, ki jih je obdaril s takšno nezasluženo dobroto.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Živa Nova zaveza

43 Mnogi Judje in tudi drugi, ki so bili na bogoslužju v sinagogi, so spremljali Pavla in Barnabo. Apostola sta opozarjala vse te ljudi, naj nadaljujejo v Božji milosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

43 In ko se je zbor razšel, je mnogo Judov in bogaboječih spreobrnjencev Pavla in Barnaba spremilo; ta dva sta se pa z njimi razgovarjala in jih spodbujala, naj vztrajajo v božji milosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

43 In ko se je zbor razšel, gre veliko Judov in pobožnih pojudencev za Pavlom in Barnabom, ki z njimi govorita in jih izpodbujata, naj vztrajajo v milosti Božji.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

43 Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev spremljalo Pavla in Barnaba. Ona dva pa sta se z njimi pogovarjala in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Djánje 13:43
39 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Jaj vám pisáčke i Farizeuške skázlívci! Ár okôli hodite po môrji, i sühoj zemli; naj ednoga novoverca včiníte; i, gda je včinjeni, naprávite ga siná gehenne dvakrat bole, liki, ste ví samí.


Kí tá pridôči i vidôči miloščo Božo, radüvao se je; i opomínao je vse, ka bi stálnim srcom ostali pri Gospodni.


Židovje so pa podbádali te pobožne i poštene žene i prednjêše mesta, i pobüdili so pregánjanje prôti Pavli i Bárnabáši, i vö so njidva vrgli z krajin svoji.


Potrdjávavši düše vučeníkov i opominavši, ka bi ostanoli vu veri; i ka je po vnôgi nevoláj potrêbno nám notri idti vu králevstvo Bože.


Dönok záto poredno vrêmena so se tam držali srčno gučéči od Gospodna, kí je svedôstvo dávao rêči svoje milošče; i dávao je, da bi znamênja i čüda bilá po rokáj njihovi.


I níka žena po imèni Lidia škarlat odávajôča z mesta Tiatirskoga Bogá bojéča, je poslüšala, šteroj je Gospôd ôdpro srcé, da bi pazila na ona, štera so od Pavla právlena.


Gúčao je záto vu správišči Židovom i tim pobožnim, i na pláci vsáki dén oním, s kejmi se je sreo.


Níki možjé so se pa k njemi pridrüžili i vervali so; med šterími je bio Dioníziuš Areopagita i žena po iméni Damariš, i drügi ž njimi.


I níki ž njíh so vervali, i pridrüž li so se k Pavli i k Siláši, i ti pobožni Grkov vnôga vnožina, i žén ti prednjêši nej malo.


I idôči od tistec, prišao je vu hižo nikoga po imeni Justuša, p božnoga človeka, šteroga hiža je pôleg správišča bíla.


Frígii i v Pámfílii, v Egiptomi i v táli Líbie pôleg Cirene, i príšavci Rimski Židovje i poganje povrnjeni.


Odlôčili so njemi pa eden dén, na šteri dén ji je potomtoga vnogo k njemi prišlo na stán: kim je razdêvao svedočéči králevstvo Bože i rátavši je na ona, štera so okoli Jezuša, i z Môšeša i prorokov, odzránja notri do večéra.


I priétna je bíla eta rêč pred vsov vnožinov. I odébrali so Števana, moža punoga vere i Dühá svétoga, i Filippa, i Prohora, i Nikánora, i Tímona, i Parména, i k veri obrnjenoga Antiohuškoga Mikloša.


Či pa z milošče, tak nej več zdêl: nači je mimilošča več nê milošča. Či pa zdêl; tak je nej milošča: nači je delo več nej delo.


Spravičeni pa zobstom ž njegove milošče po odküplenjê: štero je vu Kristuši Jezuši.


Po kom smo i pristôpanje dôbili z verov k toj milošči; vu šteroj stojímo: i hválimo se pod vüpanjem díke Bože.


Da, liki je kralüvao grêh k smrti, tak bi i milošča kralüvala po pravici na žitek vekivečni po Jezuši Kristuši Gospodni našem.


Znajôči tak strájh Boži, lüdí rátamo: Bôgi smo pa očivesni. Vüpam se pa; ka smo i vu vaši düšnivêstaj očivesni.


Da pa vküp delamo: opomínamo vás: naj zamán miloščo Božo ne vzemete.


Vu sloboščini tak, na štero nás je Kristuš oslôbodo, stojte, i ne dájte se pá vu járem slüžbe préžti.


Zgübili ste z Kristuša: kíkoli vu právdi pravični ščéte biti; z milošče ste spadnoli.


Ár ste z milošče zveličani po veri: i tô je nej zvás; Boži dár je.


Dönok, na štero smo prišli, v tistoj reguli hodmo, tisto premišiávajmo.


Záto, bratje moji lübléni i preželni, radost i korôna moja, tak stojte vu Gospodni, lübléni.


Či li ostánete vu veri fundálivani i krepki i negenjeni od vüpanja Evangeliomskoga: šteroga ste čüli, ka je prêdgani vsákomi stvorjenjê pod nébov, šteroga sem jas Pavel vešinjen sluga.


Šteroga mí nazviščávamo, opomínavši vsákoga Človeka i vučivši vsákoga Človeka vu vsoj modrôsti: naj naprê postávimo vsákoga Človeka popolnoga vu Kristuš Jezuši.


Ár se je skázala ta zveličánska milošča Boža vsêm lüdém.


Gori glédajôči da što ne odpádne od milošče Bože: naj kákši britki korén ne podrasté i zburka vás; i po njem se vnôgi oskrúnijo.


Z rázločnimi návukmi i z tühimi se okôli ne gonte. Ár je lêpo delo zmiloščov potrditi srcé, nej z hránov: štera je nikaj nej valála onim; kí so v njê hodili.


Po Silvánuši sem, vám vernomi brati (liki štímam,) na kráci písao opomínajoči i svedôstvo činéči: ka je eto ta pravična milošča Boža, vu šteroj stojíte.


Záto, lübléni, eta čákajôči, na tom bojdite; da se nezamázani i nepokárani pred njim nájdete vu méri.


I zdaj, sinki, ostante v njem: naj, gda se skáže, vüpaznost mámo, i ne osramotímo se od njega v njegovom príšestji.


Vsáki kí prestápla zapovid i ne ostáne vu Kristušovom návuki, nema Bogá. Ki pa ostáne v Kristušovom návuki: té i Očo i Siná má.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ