Djánje 12:17 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

¹⁷ Kívajôči pa njim z rokôv, ka bi tiho bili, pripovidávao njim je, kakda ga je Gospôd vö zpelao z temnice. Erčé pa: nazvêstite Jakubi i bratom eta. I vö idôči, šô je v drügo mesto.

နောက်ထပ်ဗားရှင်းများ

Življenje z Jezusom

¹⁷ Z roko jim je pokazal, naj se umirijo in ga poslušajo. Povedal jim je, kako ga je Bog pripeljal iz zapora. Prosil jih je, naj to sporočijo Jakobu, voditelju jeruzalemskih kristjanov, in ostalim. Potem se je poslovil in odšel iz Jeruzalema.

Živa Nova zaveza

¹⁷ Z roko jim je dal znak, naj se pomirijo, potem pa jim je pripovedoval, kako ga je Gospod osvobodil iz ječe. “Povejte to tudi Jakobu in ostalim,” jih je na koncu zaprosil. Potem so se ločili in Peter je zapustil Jeruzalem ter odšel na varnejše mesto.

Ekumenska izdaja

¹⁷ Z roko je dal znamenje, naj molčé, in jim pripovedoval, kako ga je Gospod rešil iz ječe. Rekel je tudi: »Sporočite to Jakobu in bratom!« Potem je odšel in se napotil v drug kraj.

Chráskov prevod

¹⁷ Namignivši pa z roko, naj molče, jim razloži, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe, in reče: Sporočite to Jakobu in bratom. In izide in odrine v drug kraj.

Slovenski standardni prevod

¹⁷ Z roko jim je dal znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, kako ga je Gospod rešil iz ječe. »Sporočite to Jakobu in bratom!« je naročil, nato pa odšel in odpotoval v drug kraj.

Djánje 12:17 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Djánje 21:40

Gda bi njemi pa dopüsto, Pavel stojéči na stubaj kívao je z rokôv lüdstvi. I, gda bi velika tihota včinjena bíla, gúčao je k njim židovski etak govoréči.

Djánje 19:33

Z lüdstva so pa naprê potégnoli Aleksandra, šteroga so naprê tiskali Židovje. Aleksander pa kívajôči z rokôv na tihoto, šteo se je zagovárjati pred lüdstvom.

Djánje 13:16

Gori stanovši pa Pavel, i kívavši na tihoto z rokôv erčé: možje Izraelski, i kí se bojíte Bogá, poslüšajte.

Djánje 21:18

Te drügi dén je pa Pavel z nami šô k Jakubi, i vsi stariši so tá sprišli.

Djánje 15:13

Gda bi pa i oneva tiho bilá, odgôvoro je Jakub govoréči: možjé bratje, poslüšajte mené.

Galatom 2:12

Ár prvle, liki so niki prišli od Jakuba, je zpoganmi jo: gda so pa oni prišli, kraj se je potégno i odlôčo, bojéči se ti z obrizávanja.

Galatom 2:9

I geto so spoznali miloščo meni dáno Jakub i Kefáš i Jánoš, kí so se za stebre štímali: dêsno so dáli meni i Barnabáši na tivárištvo; naj mí med pogane, oní pa med obrizávanje ido.

Galatom 1:19

Drügoga z Apoštolov sem pa nej vido: nego Jakuba brata Gospodnovoga.

1 Korinčanom 15:7

Po tom se je skázao Jakubi: potom vsêm Apoštolom.

Sv. Janez 11:54

Jezuš je záto nej več očivesno hodo med Židovmi: nego je odíšao od tistec vu držélo blüzi k püščávi v mesto, štero se zové Efraim; i tam je prebívao z svojimi vučeníkmi.

Sv. Janez 8:59

Popadnoli so záto kaménje, kâ bi na njega lüčali. Jezuš se je pa skrio, i vö je šô z cérkvi prêk idôči po srêdi njíh, i tak je mekno.

Sv. Matevž 10:23

Gda bodo pa vás preganjali vu mesti etom, bêžte v drügo. Ár zaístino velí vám: ne skončate mêsta Izraelska, dokeč príde Sin človeči.

Jakob 1:1

Jakub Bogá Očé i Gospodna Jezuša Kristuša sluga, tomi dvanájseteromi rastepenomi piemeni zdrávje.

Djánje 16:40

Vö idôča pa z temnice, notri sta šla k Lidii; i vidôča brate, potrôštala sta je, i tak sta šla vö.

Sv. Janez 13:24

Kívao je záto tomi Šimon Peter: ka bi spitávao, što bi bio, od koga právi.

Sv. Janez 10:40

I odíšao je pá prêk Jordána vu mesto, gde je bio Ivan oprvič krstšávajôči, i tam je ostano.

Sv. Janez 7:1

I hodo je Jezuš po etom vu Galilei, ár je nej šteo vu Judei hoditi záto, kâ so ga iskali Židovje bujti.

Sv. Lukež 1:22

Vö idôči pa nej je mogao njim gúčati; i spoznali so, kâ je zkázanje vido vu cérkvi; i kívao je njim, i ostano je nêmi.

Psalmi 146:7

Kí správi právico tim obteženim; kí dá krüh tim lačnim. Gospôd vörêši vôznike.

Psalmi 66:16

Hodte poslühšajte vsi bogábojéči, i vö bom gúčao ka je včíno düši mojoj.

Sv. Marko 6:3

Nej je tô te tesáč, sin Márie, brat pa Jakuba i Jožeša i Juda i Šimona? I nej so sestre njegove eti pri nás? I spáčili so se vu njem.

Djánje 1:15

I vu oni dnévi stano je Peter na srêdi med vučeníkmi i erčé: (bilô je pa lüdstva po iméni na tistom mesti, liki stô dvajseti).

Djánje 12:16

Peter je pa neztanoma trüpao. Gda bi pa ôdprli, vidili so ga, i strsnoli so se.

Djánje 12:18

Gda bi pa dén grátao, bilô je zburkanje nej málo med vitézmi, ka se je zgôdilo Petri.

Djánje 28:15

I odnut bratje, gda bi od nás čüli, vö so prišli prôti nám notri do Appiušovoga placa i k trém krčmám: štere geto je Pavel vido, hválo je dáo Bôgi, i vzéo je srčnost.