Sanallusu geŋ, i dehu yʼa tʼise aa wede dooyisadí ɗaŋŋal, wo wede naabo toŋ iŋkino yʼa tʼise aa galmeegí. Aame nuŋ wede ɓoy ɗuwo an ni kalɗa anʼde nuŋ Belzebul maŋ, kune ɗoŋ ɓoozó an un diʼn kilɗita a ceera sey.»
Kane an deeƴiso aa in̰n̰i an ti guune a bere ɗoŋ duuru, an di waakutu eebaŋ, an dʼeesiyo: “Kaye ay un di biiha siraro toŋ maŋ, kun ki dʼimmira ye! Ay un dʼûure ôoro kʼunto toŋ maŋ, kun ki dʼîile ye!”
Wo nuŋ wede an nʼehe aa ulo wede eŋ, nʼiina maŋ ni dʼomɓo ni soɓo, wo kun di rootiyo, kunʼde: “Kun wollo, wede eŋ yʼelkiyo miŋ a omɓo ti soɓo toote kʼin̰n̰i bin̰ ɗaŋŋal, yoŋ laŋze ki ɗoŋ seɗɗu jibaaye wo ti ɗoŋ kʼolɗiko oŋgo.”
Maŋ kane deero Yawudiyagi an i di ruute, anʼde: «Aŋkeŋ kaye ay zuune baa, kee a-dʼede siitan a eedá. Ibirayim yʼinda ti kaaga wo nebiyagi toŋ an tʼinda, miŋ kee kʼede: “Wede yʼollige onamó wo yʼa ti sooru eego maŋ, kuɗic unto yi ki ti wolla ye.”