Aame yi zuŋke yi kookiyo uwwo geŋ, i dʼede ere naabo tʼa yi wulle, wo ti di yʼ wolliso teɓen̰ adda kʼedayí, maŋ tʼa ruute, tʼede: «Wede en̰n̰o toŋ yoŋ ti yode kaŋ soo.»
Taŋ ɓooloŋ maŋ i dʼiido wede ti doolo, yʼa yi wulle wo yʼa ruute, yʼede: «Ɗerec, kee toŋ wede soo ti diine kane sanalliyagi kʼIsa!» Maŋ Piyer yi diʼn gime onamí, yʼede: «Ato, nuŋ ti diine kane ye.»
Aame geŋ Piyer yo ede a biza kʼuwwo, yi kookiyo. An di yʼ tunde, anʼde: «Kee toŋ ti diine sanalliyagi ki wede en̰n̰o ɗee ɗa?» Maŋ Piyer yʼa yi giigira, yʼede: «Aha! Nuŋ ti kane ye.»
Wo aame kine in tʼooɗibe addiŋ a olɗikadiŋ maŋ, yode Raa toŋ yʼin tʼisa tambobino a olɗikadiŋ te, kono yoŋ wede ki diine, yi seeɗu zakiɗi a munɗa wede yi ruute yʼaasa: iŋkino maŋ yʼin tʼisa tambobino a olɗikadiŋ, wo yʼin diʼn isa kamilen̰ ti sulɗi ɗoŋ pay ulpi.