Maŋ galmeegí yi di ruute, yʼede: “Geŋ koɗuwo kee wede naabo beehiye ki seeɗu zakiɗi a naabadá, kee a naabo ere booloŋ gettiŋ kʼa ti ziiɗa zakiɗi, aŋkeŋ nʼa-ki ti zaapo a naabo ere ɓaadaŋ. Kʼedi, kʼisa uŋsuwo ti nuŋ galmeegá.”
Wo ɗe aakede wede naabo geŋ yʼilka adda kʼaddí, yʼiisa: “Galmeegó eŋ yi tʼûsso”, wo yi tʼiida taazu ɗoŋ naabo ti doolo kuuli wo erayi, yi tʼussa a omɓo ti soɓito i jiira eedí.
Iŋkino maŋ nʼun dʼeelo kooke, kun owol dap ere an ti tʼele adda kʼuwwo i ralita wic wic di nuuno, kono kun tʼisa ɗoŋ laale ki kotto, soŋ kun owol kallagi tuwarɗi kun tʼossa kono kun ki lekka bontilin̰ ti sukiyaguŋ ye, wo kun a dʼowol dawwa kʼeda kun a ƴergito edaguŋ a wolla.