A ye a buloo bula a la kufoo kono, a ye beroo bondi, a ye a fayi kampuraŋo la daameŋ doroŋ, a taata Koliyati maa a fondaa to. Beroo dunta a kuŋo kono, a boyita a ñaadaa kaŋ bankoo to.
Ñiŋ kelediŋolu bee kono, ì ye kelediŋ keme woorowula le tomboŋ. Wolu bee mu maraamaalu le ti. Aduŋ ì bee kiliŋ-kiliŋ naa si kuntiña kesoo sumaŋ noo kampuraŋo la le, ì te foo la.
Mennu be ì la yaamaroo koto, taata kaañaŋ kelediŋ wuli keme saba, kelediŋ wuli woorowula, kelediŋ keme luulu le fee, mennu si keloo ke noo kendeke ka mansa tanka a jawoolu ma.
A la bulukalaŋ dookuulaalu ye jooraŋ siifaa kutoolu dadaa, mennu si kalabeñoolu fayi noo aniŋ bere baalu. Ì ye ì ke Yerusalaamu tata jaŋolu santo, aniŋ tonkoŋolu to. A darajoo janjanta dulaa bee to, kaatu Alla ye a maakoyi le kendeke fo a bambanta.
Ali suwoolu siti keleraŋ sareetoolu* la, alitolu suukaŋ selelaalu, ali sele! Ali ali la kelenaafoolu duŋ ka ali la keledaalu muta! Ali ali la sooroolu daa diyaa, ali ye ali la kele duŋ feŋolu duŋ!’