Sv. Lukež 8:13 - Jubilejni prevod Nove zaveze

¹³ Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v skušnjavah pa odpadejo.

နောက်ထပ်ဗားရှင်းများ

Življenje z Jezusom

¹³ Semena na skalnatih tleh predstavljajo ljudi, ki slišijo sporočilo in ga z veseljem sprejmejo, a so kakor rastlinica brez korenine: nekaj časa mu zaupajo, ko pa nastopijo razne težave, ki to zaupanje preizkušajo, si premislijo in vse zavržejo.

Živa Nova zaveza

¹³ Skalnata tla predstavljajo ljudi, ki slišijo Božjo besedo in jo rade volje sprejmejo. Toda vse ostane na površini. Nekaj časa so navdušeni, brž ko pa zaradi vere pridejo v težave, se vere odrečejo.

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

¹³ Štero je pa na pečíno, so oni: kí, gda čüjo, z radostjom gori vzemejo rêč. I tê korenjá nemajo; kí do časa verjejo, i vu vrêmeni sküšávanja odstôpijo.

Ekumenska izdaja

¹³ Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo – pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo.

Chráskov prevod

¹³ A kateri so na skalo posejani, so ti, ki besedo, ko jo slišijo, z veseljem sprejemajo; a ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, a v čas izkušnjave odpadejo.

Sv. Lukež 8:13 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Sv. Marko 6:20

Heród pa se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal.

Sv. Lukež 8:12

Kraj pota so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi vere sprejeli in se ne bi rešili.

Sv. Lukež 8:14

Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki poslušajo, vendar se v skrbeh, bogastvu in nasladah življenja zadušijo, da ne obrodijo sadov.

Sv. Janez 15:2

Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu.

Sv. Janez 15:6

Če kdo ne živi v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Take poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo.

Sv. Janez 5:35

On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči.

1 Korinčanom 13:2

In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič.

1 Korinčanom 15:2

Po njem ste na poti zveličanja, če se ga trdno držite, kakor sem vam ga oznanil, razen če ste zaman postali verni.

Galatom 3:1

O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?

Galatom 3:4

Ste toliko pretrpeli zaman? Ko bi vsaj bilo zaman!

Efežanom 3:17

Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni,

Kološanom 1:23

če le ostanete trdni v veri in se ne pustite odtrgati od upanja, ki ga daje evangelij, o katerem ste slišali. Ta evangelij je bil oznanjen vsemu stvarstvu pod nebom, in jaz, Pavel, sem postal njegov služabnik.

Kološanom 2:7

Živite ukoreninjeni v njem, sezidani na njem, utrjeni v veri, kakor ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja.

1 Tesaloničanom 3:5

Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde moj trud v nič.

1 Timoteju 1:19

Ohrani vero in dobro vest. Ker so to nekateri zavrgli, so v veri doživeli brodolom.

Hebrejcem 10:39

Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo v svojo pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo.

Jakob 2:26

Kakor je namreč telo brez duše mrtvo, tako je vera brez del mrtva.

2 Peter 2:20

Če se namreč tisti, ki so srečali našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa in ušli izprijenosti sveta, zopet zapletejo v svet in mu podležejo, so na slabšem kakor prej.

2 Peter 2:22

Take doleti, kar lepo pove pregovor: »Pes se vrne k lastnemu izbljuvku,« in še: »Svinja se okopa, pa se zopet valja v luži.«

1 Janez 2:19

Izšli so izmed nas, a niso bili izmed naših. Ko bi namreč bili izmed naših, bi bili ostali z nami, pa niso. Tako so se končno razkrili, da niso vsi izmed naših.

Júdaš 1:12

Ti delajo sramoto vašim bratskim obedom, ko se brez sramu gostijo in pasejo sami sebe. Suhi oblaki so, ki jih mimo ženejo vetrovi, poznojesenska drevesa brez sadov so, dvakrat mrtva, izkoreninjena,