Amoso n daŋ shoduu loŋ be benyɛn agbo so nna nseŋ naŋ shin nɛ b bri beko nseŋ gberge bumo be emin gba n tia. Kumo be kaman nɛ n shin nɛ b nase kɔnɔ ŋ kaŋɛ: ‘An bɔ ntaŋ a nase kɔnɔ Ebɔrɛ be ketre to fanɛ anyi maaŋ shin nɛ anyi be mbinyɛnso ŋko mbicheso e ta ŋko ŋ kil befɔ.’
Ndoŋ nna nɛ n fɛ kumo be asheŋ nseŋ kaŋɛ bejuŋkparpoana na nɛ ekrachiana na le: “Manɛ nna nɛ menyee paŋ menyi be basa gbagba amansherbi nsaa wɔtɔ bumo nchu? Kumo be kaman nɛ n tre ekama n shɛr nseŋ malga ŋ gbiti bejuŋkparpoana na ŋ kaŋɛ bumo le,
Ade kikɛ be kaman fo beyaasepo ere kikɛ beeŋ ba ma kutɔ m ba gbir ma anishito ŋ kule ma ŋ kaŋɛ le: ‘Fo nɛ basa nɛ baa bɛ fo so na kikɛ, e baa yɔ.’ Kumo be kaman nɛ an lar.” Mosis ka malga le n loge nɛ e nya agbo ga nseŋ lar ewura Fɛɛro kutɔ.
Ndoŋ nna nɛ Mosis nya agbo ga nseŋ kaŋɛ Enyɛnpe Ebɔrɛ le: “Sa maŋ kaŋ sɔ sarga nɛ basa ere kɔ a bar fo ere. M maŋ wora bumo be ekama kulubi. Ma alɛ maŋ sɔ esa kama be kurma.”
Kumo be kaman nɛ Yesu keni bumo agbo nɛ kagbenejijaso ŋkpal b ka kɔ amu kpakpaso so nseŋ kaŋɛ kanyɛn na: “Teŋi fo enɔ to.” E ka teŋi kumo to nɛ mbe enɔ na nya eleŋ.