14 ke̱ke̱ le̱ oke̱ lamõi woo̱ mihe gbeyei, ni oke̱ nĩnāi hãa ṅmiṅmi mõo̱mi,
14 kɛkɛ lɛ okɛ lamɔi miiwo mihe gbeyei, ni okɛ ninai hãa ŋmiŋmi mɔɔ mi.
Ni eba mli ake̱ lebi le̱ etšui bõi yeli ye̱ emli, ni etšũ ayatšē̱ Mizraim woloṅlelo̱i ke̱ nilelo̱i fẽ kē̱-ba, ni Farao badšadše elamõ lē̱ etšõame̱; ši mokomoko be̱ ni nyẽ tšõ Farao šiši. Dan. 2,2.
Mihe edšo̱komi, nī mináko miyitšo tōhe, ni mitšui enyõko mimli, ši kẽle̱ haomo̱ miba lolo!
Ke̱dši mike̱ ake̱: Misa aaše̱dše mimī, miwō̱he aadšo̱ miko̱mo̱yeli le̱ he le̱,
ni misusuma ſeo̱ sẽmĩamo̱ ke̱ gbĕle moṅ fè miwui kratšā ne̱.
Ké̱ miho mikã ši le̱, mikē̱o̱ ake̱: Té be ní mate šiṅ? Ši nyõ le̱ṅ se̱ dše-ke̱o̱, ni mito̱ō̱ ke̱ šibablamo̱ so̱ṅṅ ke̱-ya-šio̱ dšetše̱remo̱.
Ni Nebukadnezar maṅtše̱yeli afi ní dši enyo̱ le̱ no̱ le̱ Nebukadṅezar la lamõi komei, ni etšui bõi yeli ye̱ emli, ni ewo̱ tšere̱ ye̱ ehĩe.
Okadii ke̱ nākpe̱nii ní Nyoṅmo̱ ní yo̱ ṅwei šoṅṅ le̱ efe ye̱ mihe le̱, esa mihĩe ake̱ madšadše matšõ.
Ši beni etá kodšomo̱sẽi le̱ no̱ le̱, eṅã tšũ aba eṅõ abakē̱le̱ ake̱: Oke̱ dšalo̱ ne̱ akaye sane ko; edšake̱ ehewo̱ le̱ mi-he edšrami babaō ye̱ wo̱lamõ mli ṅme̱ne̱.