Sofonija 2:15 - Ekumenska izdaja

¹⁵ To je torej zmagoslavno mesto, ki se je varno čutilo in govorilo: »Jaz in nihče drug!« Kako se je spremenilo v puščavo, v živalski brlog! Vsak, ki gre mimo, samo požvižga in mahne z roko.

Chráskov prevod

¹⁵ To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.

Slovenski standardni prevod

¹⁵ To je torej radostna prestolnica, ki je varno prebivala in pravila v svojem srcu: »Jaz in nihče drug!« Kako se je spremenila v pustinjo, v živalski brlog! Vsakdo, ki gre mimo nje, požvižga, zamahne z roko.

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁵ Letu je tu veſſelu Méſtu, kateru taku shihèr prebiva, inu je djalu v'ſvoim ſerci: Ieſt ſim tu pravu, inu obenu drugu. Koku je onu sdaj taku puſtu poſtallu? de Svirine v'nym prebivajo, inu kateri mimu gre, ta zhes nje shvishga, inu zhes nje s'rokami vkup luſka.

Sofonija 2:15 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Jobova knjiga 16:4

Tudi jaz bi mogel govoriti kakor vi, ko bi vi bili na mojem mestu. Lepe besede bi na vas naslovil in nad vami z glavo majal.

Jobova knjiga 27:23

Ploskajo nad njim z rokami in ga izžvižgavajo iz njegovega kraja.

Izaija 22:2

ti hrupa polno, hrumeče mesto, radostni grad? Tvoji prebodeni niso prebodeni z mečem, niso padli v boju.

Izaija 32:11

Tresite se, brezskrbne, trepetajte, varne! Slecite se, razgalite se in opašite si ledja.

Izaija 32:14

Kajti palača je zapuščena, mestni šum je utihnil. Grajski grič in stražni stolp bosta brlog za vedno, veselje za divje osle, pašnik za črede.

Izaija 32:9

Brezskrbne žene, vstanite, čujte moj glas! Zaverovane hčere, poslušajte moj govor!

Izaija 47:10

Čutila si se varno v svoji hudobiji, mislila si: »Nihče me ne vidi.« Tvoja modrost in tvoja vednost te je zapeljala, tako da si mislila v svojem srcu: »Jaz sem in nobena več!«

Jeremija 18:16

Njih deželo spremenim v puščavo, v večno sramoto; kdorkoli pojde skoznjo, se zgraža in maje z glavo.

Jeremija 19:8

To mesto naredim za grozo in zasmeh; vsak, kdor pojde mimo njega, se bo zgražal in se rogal zaradi vseh njegovih udarcev.

Jeremija 50:13

Zaradi srda Gospodovega ostane brez prebivalcev, in bo popolna puščava. Kdor koli pojde mimo Babilona, se zgraža in žvižga nad njegovimi porazi.

Žalostinke 1:1

Kako opustošeno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Kakor vdova je postalo nekdaj velikan med narodi. Nekdaj kneginja nad pokrajinami je postala tlačanka.

Žalostinke 2:1

Kako je Gospod zatemnil v svoji jezi sionsko hčer! Z neba na zemljo je vrgel krasoto Izraelovo, ni se spomnil podnožja svojih nog ob dnevu svoje jeze.

Žalostinke 2:15

Ploskajo nad teboj z rokami vsi, ki mimo gredo po potu, sikajo in majejo z glavami nad hčerjo jeruzalemsko: »Je li to mesto, ki so ga slavili kot najlepše, radost vsega sveta?«

Ezekiel 27:36

Trgovci med ljudstvi žvižgajo nad teboj. Strahotno si končal, izginil za vedno!

Ezekiel 28:2

Sin človekov, reci tirskemu knezu: Tako govori vsemogočni Gospod: Ker si ošaben in praviš: »Jaz sem bog; na božjem prestolu sedim sredi morja!« Vendar si le človek in ne bog, čeprav si domišljaš, da si bog.

Ezekiel 28:9

Boš li tedaj govoril: »Jaz sem bog,« pred svojimi ubijalci? Ko si vendar le človek in ne bog, v roki svojih morilcev.

Ezekiel 29:3

Reci in povej! Tako govori vsemogočni Gospod: Glej, pridem nadte, faraon, egiptovski kralj, ti veliki krokodil, ki ležiš sredi svojih nilskih rokavov in govoriš: »Moj je Nil, jaz sem sam sebe naredil.«

Daniel 4:27

Kralj je spregovoril in rekel: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem si ga sezidal za kraljevo prestolnico, v moči svojega bogastva in v slavo svojega veličastva?«

Nahum 3:19

Za tvojo potrtost ni olajšave, za tvojo rano ni leka. Vsi, ki bodo slišali tvojo zgodbo, bodo z rokami ploskali nad teboj, zakaj kdo je, ki ga ni tepla nenehoma tvoja podlost!

Habakuk 1:7

Strašno je in grozovito, iz njega bruha obsodba in razdejanje.

Sv. Matevž 27:39

Mimo gredoči pa so ga sramotili, zmajevali z glavo