Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Rimljanom 9:4 - Ekumenska izdaja

4 oni so Izraelci, njihovo je sinovstvo in veličastvo in zaveze in postavodaja in božja služba in obljube;

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Živa Nova zaveza

4 Bog je tako bogato obdaroval Izraela; saj jih je izbral za svoje ljudstvo. Njim se je razodeval v moči in slavi. Vedno znova je z njimi sklepal zaveze in dal jim je svoje zapovedi. Na njihovih bogoslužjih je Bog prisoten in njim veljajo njegove obljube.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

4 Kí so Izraelitánci, kí je sinovčina i díka i zákonje i právde dánje, i slüžba i obečanja.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

4 oni so Izraelci, njim je bilo dano sinovstvo in slava in zaveze in postava in služba božja in obljube,

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

4 Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube;

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

4 kir ſo od Israela, katerim ſliſhi otroſzhina, inu zhaſt, inu Savesa inu Poſtava, inu Boshja ſlushba, inu oblube,

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Rimljanom 9:4
61 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Tisti dan je sklenil Gospod zavezo z Abramom, govoreč: »Tvojemu zarodu dam to deželo od egiptovske reke do velike reke, reke Evfrata,


To je moja zaveza med menoj in vami in tvojim zarodom za teboj, ki se je držite: obrezan naj bo pri vas vsak moški!


Svojo zavezo bom sklenil med seboj in teboj in te silno silno namnožil.«


In sklenem svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojim zarodom za teboj od roda do roda kot večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu zarodu za teboj.


Potem ga je vprašal: »Kako se imenuješ?« In je odgovoril: »Jakob.«


tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli pristopiti, da bi opravljali službo. Kajti Gospodovo veličastvo je napolnilo hišo Gospodovo.


»Moj Bog, spominjaj se jih, da so oskrunili duhovništvo in zavezo, ki si jo sklenil z duhovniki in leviti!«


Oznanil je Jakobu svojo besedo, svoje zakone in zapovedi Izraelu.


O Bog, moj Bog si, v skrbeh te iščem; po tebi žeja mojo dušo, po tebi koprni moje telo, kakor suha in žejna dežela brez vode.


Psalm, Asafov. Kako dober je Bog pravičnim, njim, ki so čistega srca!


Izročil je svojo moč v sužnost, svojo slavo sovražniku v roke;


Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.« Z nebes si utrdil svojo zvestobo.


toda svoje milosti mu ne bom odtegnil, in svoje zvestobe ne bom prelomil.


Tvoje delo naj se pokaže tvojim hlapcem in tvoje veličastvo njih otrokom.


In ko pridete v deželo, ki vam jo bo Gospod dal, kakor je obljubil, spolnjujte ta obred!


Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši si te besede; kajti po teh besedah sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!«


Potem povej faraonu: ‚Tako govori Jahve: Moj prvorojenec je Izrael.


Oblak je tedaj pokril shodni šotor in veličastvo Gospodovo je napolnilo prebivališče.


Ti, Izrael, moj hlapec, Jakob, ki sem te izvolil, potomec Abrahama, mojega prijatelja,


Poslušajte me, Jakobova hiša, in ves ostanek Izraelove hiše, ki vas prenašam od materinega telesa, pestujem od materinega naročja!


Prekopal ga je, ga otrebil kamenja in ga zasadil z žlahtno trto. Sredi njega je sezidal stolp, tudi stiskalnico je v njem izdolbel. Upal je, da obrodi grozdje, pa je rodil viničje.


Ne bo ti več sonce za luč podnevi, in lune sij ti ne bo svetil, marveč Gospod ti bo večna luč in tvoj Bog tvoj okras.


Ali je Efraim moj dragi sin, ali otrok – ljubljenček? Kadarkoli mu zagrozim, moram zopet nanj misliti. Zato zanj bije moje srce; moram se ga usmiliti, govori Gospod.


Ampak to je zaveza, ki jo sklenem po tistih dneh z Izraelovo hišo, govori Gospod: Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.


Z jokom so odhajali, a tolažeč jih spremim; k potokom vodá jih popeljem, po ravnem potu, kjer se ne spotaknejo. Zakaj jaz sem Izraelov oče, in Efraim je moj prvorojenec.


Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz in slišal glas govorečega.


Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil in iz Egipta sem poklical svojega sina.


Kadar je Mojzes stopil v shodni šotor, da bi govoril z Njim, je slišal glas, ki mu je govoril iznad pokrova na skrinji postave, izmed dveh kerubov; tako mu je govoril.


Poslušajte drugo priliko! Bil je gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem tlačilnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval.


zakaj postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica je prišla po Jezusu Kristusu.


Ko Jezus vidi, da Natanael prihaja k njemu, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.«


Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.«


Prav veliko v vsakem oziru. Predvsem to, da so jim poverjene božje obljube.


Kajti niste prejeli duha suženjstva zopet v strah, ampak prejeli ste duha sinovstva, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«


Ne, kakor da bi bila božja beseda ovržena. Zakaj niso vsi Izraelci, kateri so od Izraela.


So Hebrejci? Jaz sem tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So zarod Abrahamov? Jaz tudi.


Tu pa gre za obljube, izrečene Abrahamu in njegovemu zarodu; ne pravi »in zarodom«, kakor o mnogih, ampak kakor o enem, »in tvojemu zarodu«, ki je Kristus.


da ste bili v tistem času na svetu brez Kristusa, izključeni iz izraelskega občestva in tuji zavezam obljube, brez upanja in brez Boga.


»Sinovi ste Gospoda, svojega Boga. Ne delajte si urezov in ne strizite se na plešo med očmi zaradi mrtveca!


Mojzes je sklical ves Izrael ter jim rekel: »Videli ste vse, kar je storil Gospod pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi:


ampak tudi s tistimi, ki stojijo danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, in s tistimi, ki jih danes ni tukaj z nami.


Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, ti boš legel k svojim očetom. To ljudstvo pa se bo dvignilo in bo prešuštvovalo v svoji sredi s tujimi bogovi dežele, ki gre vanjo. Mene pa bo zapustilo in razdrlo mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njim.


Oklical vam je svojo zavezo, ki vam jo je ukazal spolnjevati, deset besedí, in jih napisal na dve kamniti tabli.


Kajti sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu, in Gospod, tvoj Bog, te je izvolil, da mu boš lastninsko ljudstvo izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje.


Imela je sicer tudi prva ukaze glede božje službe ter pozemeljsko svetišče.


samo z jedmi in pijačami in raznimi umivanji – ukazi za telo, ki veljajo do časa spopolnitve.


Za drugim zagrinjalom pa je bil šotor, ki se mu pravi »Presveto«;


nad njo pa keruba veličastva, ki sta obsenčevala pokrov sprave, o čemer zdaj ni treba podrobno govoriti.


To je torej tako urejeno in v prvi šotor hodijo duhovniki vedno, ko opravljajo službo,


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ