Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Joel 2:17 - Ekumenska izdaja

17 Naj jokajo med lopo in oltarjem duhovniki, služabniki Gospodovi! Naj govoré: »Usmili se, Gospod, svojega ljudstva! Ne daj svoje dediščine v zasramovanje, da bi bili v zabavljico narodom! Zakaj bi govorili med ljudstvi: ‚Kje je njihov Bog?‘«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

17 Duhovniki, služabniki Gospodovi, naj plakajo med vežo in oltarjem in govore: Zanesi, Gospod, svojemu ljudstvu in ne dajaj svoje dediščine v zasramovanje, da bo v zabavljico poganskim narodom! Zakaj bi naj rekali med ljudstvi: Kje je njih Bog?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

17 Med lopo in oltarjem naj jokajo duhovniki, Gospodovi služabniki. Rekó naj: »Prizanesi, Gospod, svojemu ljudstvu, ne daj svoje dediščine v zasramovanje, da bi jim vladali narodi. Zakaj bi rekli med narodi: ›Kje je njihov Bog?‹«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

17 Naj ſe Farji, GOSPODNI Slushabniki, plazheo, mej Loupo inu Altarjem, inu reko: GOSPVD, saneſsi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo Erbſzhino k'ſramoti biti, de bi Ajdje zhes nje goſpodovali. Sakaj hozheſth ti mej folki puſtiti govoriti: Kej je sdaj nyh Bug?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Joel 2:17
42 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Veža pred tempeljskim svetiščem je bila dvajset komolcev dolga ob tempeljski širini in deset komolcev široka pred tempeljsko dolžino.


bom iztrebil Izraela iz dežele, ki sem jim jo dal, in hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, bom zavrgel izpred svojega obličja, in Izrael bo v pregovor in zasmeh med vsemi ljudstvi.


jih bom izruval iz dežele, ki sem jim jo dal, in zavrgel izpred svojega obličja to hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, in jo dal v pregovor in zasmeh med vsemi ljudstvi.


Takrat je Salomon daroval Gospodu žgalne daritve na Gospodovem oltarju, ki ga je sezidal pred vežo.


Glej, sužnji smo danes; v deželi, ki si jo izročil našim očetom, da bi uživali njene sadove in njene dobrote, glej, v njej smo sužnji.


Da ne bodo govorili pogani: »Kje je njihov Bog?«


Pravim Bogu: »Moja skala, zakaj me pozabljaš? Zakaj hodim žalosten, od sovražnika stiskan?«


Kosti se mi tarejo, ko se mi rogajo moji nasprotniki, ko mi govoré vsak dan: »Kje je tvoj Bog?«


Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu: kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem?


Moje solze so mi postale vsakdanji kruh, ko mi neprestano govoré: »Kje je tvoj Bog?«


Doklej, o Bog, se bo sovražnik rogal? Bo li nasprotnik vedno tvoje ime preklinjal?


Zakaj naj bi narodi govorili: »Kje je njih Bog?« Pred našimi očmi naj se izvé med narodi, da je maščevana prelita kri tvojih hlapcev.


Postali smo sramota svojim sosedom, v pregovor in zasmeh tem, ki so okoli nas.


Razdrl si vse njegove zidove, njegove utrdbe spremenil v razvaline.


Spomni se, Gospod, sramote tvojih hlapcev: v sebi nosim vse sovraštvo narodov;


govoreč: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«


Vsemogočni Gospod nad vojskami vas kliče tisti dan k joku in žalovanju, k britju in opasovanju z raševino.


Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si edino ti Gospod!«


Toda ravnal sem zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo pred očmi narodov, med katerimi so živeli, vpričo katerih sem se jim pokazal, da jih izpeljem iz egiptovske dežele.


Tedaj me je pripeljal v notranji dvor hiše Gospodove. In glej, pri vhodu v tempelj Gospodov, med vežo in žgalnim oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož. Svoj hrbet so obrnili proti templju Gospodovemu in svoje obraze proti vzhodu; ti so, obrnjeni proti vzhodu, molili sonce.


Vrni se, o Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj po svoji krivdi si padel.


Duhovniki, prepašite se, žalujte, služabniki oltarja, tarnajte! Vstopite, prenočite v raševniku, o služabniki mojega Boga! Zakaj prenehala je v hiši vašega Boga jedilna in pitna daritev.


Jedilna in pitna daritev sta izginili iz hiše Gospodove; duhovniki, služabniki Gospodovi, žalujejo.


Ko so kobilice požrle skoraj vse zelenje polja, sem rekel: »Gospod Bog, prosim, odpusti! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!«


Tedaj sem dejal: »Gospod Bog, prosim, odnehaj! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!«


Ko bo to videla moja sovražnica, jo pokrije sramota; njo, ki mi je govorila: »Kje je Gospod, tvoj Bog?« Moje oči se bodo na njej pasle, ko bo pogažena kakor blato na cesti.


Zdaj torej, prosite vendar Boga, da se nas usmili! Po vaši roki se je to zgodilo. Ali vam bo še naklonjen? govori Gospod nad vojskami.


In glej, prišel je nekdo izmed Izraelovih sinov in pripeljal k svojim bratom Madianko vpričo Mojzesa in vpričo vse občine Izraelovih sinov, ki so jokali pri vhodu v shodni šotor.


da pride nad vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, Barahijevega sina, ki ste ga umorili med templjem in oltarjem.


V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če mu dobro hoče; saj je rekel: ‚Božji Sin sem.‘«


Tako boš v zgražanje, zasramovanje in posmehovanje pri vseh ljudstvih, kamor te odpelje Gospod.


če bi se ne bal sovražnikove žalitve, da ne bi njih zatiralci napak umeli, da ne bi rekli: Naša roka je bila močna in ni Gospod vsega tega storil!‘


Kanaanci in vsi prebivalci dežele bodo slišali in nas obsuli in iztrebili naše ime z zemlje. Kaj boš potem storil za svoje veliko ime?«


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ