Jeremija 6:26 - Ekumenska izdaja

²⁶ Hči, moje ljudstvo, obleci raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj kakor po edincu z bridko žalostjo: »Oh, naglo je prišel nad nas pokončevalec!«

Chráskov prevod

²⁶ O hči ljudstva mojega, opaši se z raševino, valjaj se po pepelu, kakor po edinorojencu žaluj, jokaj prebridko! kajti nagloma pride razdejalec zoper nas.

Slovenski standardni prevod

²⁶ Hči mojega ljudstva, obleci si raševnik, valjaj se v pepelu! Žaluj z bridko tožbo kakor za edincem, ker naglo pride nad nas pokončevalec.

Dalmatinova Biblija 1584

²⁶ O Hzhi mojga folka, oblejci Shakle, inu valjaj ſe v'pepeli, shaluj kakòr sa enim edinim Synom, inu klaguj, kakòr ty, kateri ſo ſilnu shaloſtni: Sakaj Opuſzhavez naglu zhes nas pride.

Jeremija 6:26 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

1 Mojzes 21:16

Potem je odšla in sedla za streljaj daleč; dejala je namreč: »Naj ne vidim, kako deček umira.« Tako je sedela na strani in glasno jokala.

Jobova knjiga 15:21

Glas strahot mu zveni po ušesih, sredi miru ga napade pokončevalec.

Jobova knjiga 2:8

Ta si je vzel črepinjo, da se je strgal z njo; pri tem je sedel na smetišču.

Izaija 22:12

Vsemogočni Gospod nad vojskami vas kliče tisti dan k joku in žalovanju, k britju in opasovanju z raševino.

Izaija 22:4

Zato pravim: »Glejte proč od mene, da se bridko zjočem! Ne trudite se, da bi me tolažili zaradi uničenja mojega ljudstva!«

Izaija 3:24

Tedaj bo namesto balzamovega vonja duh po trohnobi, namesto pasu vrv, namesto kodrov pleša, namesto prazničnih oblačil raševina, sramoten žig namesto lepote.

Izaija 30:13

vam bo ta pregreha kakor razpad grozeča razpoka, štrleča na visokem zidu, ki se hipoma, mahoma zruši.

Izaija 32:11

Tresite se, brezskrbne, trepetajte, varne! Slecite se, razgalite se in opašite si ledja.

Jeremija 12:12

Čez vse višine v puščavi vdirajo pokončevalci. Zakaj Gospod ima meč, ki žre od enega konca zemlje do drugega, nobenemu živemu bitju ne bo prizaneseno.

Jeremija 13:17

Če ne boste poslušali, se moram na tihem jokati zaradi vaše prevzetnosti in solze točiti. Moje oko se raztopi v solzah, ker bo v ujetništvo odpeljana čreda Gospodova.

Jeremija 14:17

To besedo jim govôri: Moje oči točijo solze noč in dan in ne prenehajo! Kajti silna nesreča je zadela devico, hčer, moje ljudstvo, da, neozdravljiva rana!

Jeremija 15:8

Njegove vdove so mi postale številnejše od peska ob morju. Nad matere mladih mož sem pripeljal pokončevalca opoldne, storil sem, da sta jih nagloma popadla strah in groza.

Jeremija 18:22

Vpitje naj se sliši iz njih hiš, ko naglo pripelješ nadnje tolpo! Kajti jamo kopljejo, da me ujamejo, zanke nastavljajo mojim nogam.

Jeremija 30:5

Da, tako govori Gospod. Glas strahu slišimo, trepet, poln groze!

Jeremija 4:11

Tisti čas porekó o tem ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z golih višin v puščavi vleče proti hčeri, proti mojemu ljudstvu, ne da veja, ne da čisti.

Jeremija 4:20

Razdejanje za razdejanjem se oznanja, opustošena je vsa dežela! Naglo so podrti moji šotori, v trenutku moji domovi!

Jeremija 4:8

Zato si ogrnite raševino, žalujte in tulite: »Goreča jeza Gospodova se ne odvrača od nas!«

Jeremija 6:14

Rano mojega ljudstva hočejo ozdraviti, ko lahkomiselno zatrjujejo: »Mir, mir!« Ko vendar ni miru!

Jeremija 8:19

Le čuj! Vpitje hčere, mojega ljudstva, iz daljne dežele: »Ali Gospoda ni več na Sionu? Ni li njegovega kralja v njem?« »Zakaj so me dražili s svojimi podobami, s svojimi tujimi ničnimi maliki?«

Jeremija 8:21

Ker se je zgrudila hči, moje ljudstvo, sem se jaz zgrudil, žalosten sem, groza me obhaja.

Jeremija 9:1

Kdo mi da v puščavi kočo ob potu, da zapustim svoje ljudstvo in odidem od njih? Zakaj vsi so prešuštniki, drhal nezvestežev.

Jeremija 9:10

Iz Jeruzalema napravim groblje, prebivališče šakalov, Judova mesta spremenim v puščavo, kjer nihče ne prebiva.

Žalostinke 1:16

Zato se moram jokati, oko mi toči solze. Zakaj daleč je od mene tolažnik, ki bi me poživil. Zbegani so moji otroci, ker je prevladal sovražnik.

Žalostinke 1:2

Bridko se joka ponoči, solze ji tekó po licih. Ni ga, ki bi jo tolažil izmed vseh njenih ljubih. Vsi njeni prijatelji so se ji izneverili, so ji postali sovražni.

Žalostinke 2:11

V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Na zemljo se usipljejo moja jetra zaradi padca hčere mojega ljudstva, ker gine otrok in dojenec po mestnih trgih.

Žalostinke 3:16

S kremenom mi je zmel zobe, me hranil s pepelom.

Žalostinke 3:48

Potoke vodá mi toči oko zaradi padca hčere mojega ljudstva.

Žalostinke 4:10

Roke nežno čutečih žená so kuhale svoje otroke. Bili so jim za hrano ob padcu hčere mojega ljudstva.

Žalostinke 4:3

Celó šakali ponujajo prsi, dojé svoje mladiče. Hči mojega ljudstva je kruta kakor noji v puščavi.

Žalostinke 4:6

Večja je bila krivda hčere mojega ljudstva kakor pregreha Sodome, ki je bila razdejana v trenutku, ne da bi se trudile roke.

Amos 8:10

spremenil bom vaše praznike v žalost, vse vaše pesmi v žalovanje; čez vsako ledje bom vrgel raševnik, na vsako glavo bom spravil plešo; to bo žalovanje kakor žalovanje za edincem, in do konca bo kakor dan bridkosti.

Jona 3:6

Ko je vest o tem prišla do kralja v Ninivah, je vstal s svojega prestola, slekel svoj plašč, se ogrnil v raševnik in sedel na pepel.

Zaharija 12:10

Nad hišo Davidovo in prebivalci Jeruzalema pa bom razlil duha milosti in molitve. Ozirali se bodo nanj, ki je bil preboden in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za sinom edincem, in bridko bodo jokali, kakor jočejo za prvorojencem.

Sv. Lukež 7:12

Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta.

Jakob 4:9

Občutite svojo bedo, žalujte in jokajte; vaš smeh naj se spremeni v žalovanje in veselje v potrtost.

Jakob 5:1

Zdaj pa, vi bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo na vas.