Jeremija 44:6 - Ekumenska izdaja

⁶ Tako se je razlila moja togota in moja jeza in se vnela po Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah, da so postale razvaline in puščava, kakor je dandanes.

Chráskov prevod

⁶ Zato se je razlila togota in jeza moja, in vnela se je v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih, da so bile opustošene, zapuščene, kakor so dandanašnji.

Slovenski standardni prevod

⁶ Tako se je razlila moja togota in jeza ter se vnela v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah, da so postali razvaline in pustinja, kakor je ta dan.

Dalmatinova Biblija 1584

⁶ Satu ſe je tudi vnéll moj ſerd inu slobnoſt, inu ſe je reshgal zhes Iudouſka Méſta, inu zhes Gaſſe v'Ierusalemi, de ſo poſtale h'puſzhavi inu puſtobi, kakòr danaſhni dan ſtoji.

Jeremija 44:6 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

Izaija 1:7

Vaša dežela je puščava, vaša mesta so požgana, vašo zemljo žro pred vami tujci; pustinja je ko razdejanje Sodome.

Izaija 51:17

Zbudi se, zbudi, vstani, Jeruzalem, ki si pil iz Gospodove roke kelih njegove togote, omamni kelih si pil, izsrebal.

Izaija 51:20

Tvoji otroci so onemogli ležali na vseh vogalih cest kakor antilopa v mreži, polni Gospodove togote, grožnje tvojega Boga.

Izaija 6:11

Vprašal sem: »Doklej, Vsemogočni?« In je odgovoril: »Dokler ne bodo opustošena mesta, da bodo brez prebivalcev, hiše brez ljudi in dežela ne postane puščava;

Jeremija 21:12

Davidova hiša! Tako govori Gospod: Vsako jutro sodite pravično! Rešujte stiskanega iz roke zatiralca! Sicer izbruhne moja jeza kakor ogenj in gori neugasljivo zaradi hudobije vaših del.

Jeremija 21:5

Jaz sam se hočem bojevati zoper vas s stegnjeno roko in z močnim laktom, z jezo, s srdom in z veliko togoto.

Jeremija 34:22

Resnično, govori Gospod, ukažem in jih pripeljem zopet nazaj k temu mestu, da se bodo zoper njega bojevali, ga zavzeli in požgali z ognjem. Judova mesta pa napravim v puščavo, kjer nihče ne prebiva.

Jeremija 36:7

Morda prodre njihova prošnja h Gospodu in se spreobrnejo vsak s svoje hudobne poti; kajti velika je srdita jeza, s katero je Gospod zagrozil temu ljudstvu!«

Jeremija 4:27

Da, tako govori Gospod: Vsa dežela bo puščava! Vendar je popolnoma ne uničim.

Jeremija 4:4

Obrežite se za Gospoda, odpravite sprednjo kožico svojih src, Judovi ljudje in prebivalci v Jeruzalemu! Sicer šine moja jeza kakor ogenj, se razgori in nihče ne more gasiti, zaradi vaših hudobnih del.

Jeremija 42:18

Da, tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Kakor se je razlila moja jeza in moja togota nad jeruzalemske prebivalce, tako se razlije moja togota nad vas, če pojdete v Egipt. In boste v prekletstvo in v strmenje, v rotenje in v sramoto, in tega kraja ne boste več videli.«

Jeremija 44:22

Gospod ni mogel več dalje prenašati vaših hudobnih del in gnusob, ki ste jih počenjali: tako je postala vaša dežela razvalina, groza in prekletje. Nihče ne prebiva več v njej, kakor je dandanes.

Jeremija 7:17

Mar ne vidiš, kaj počenjajo v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah?

Jeremija 7:20

Zato tako govori vsemogočni Gospod: Glej moja srdita jeza se razlije nad ta kraj, nad ljudi in nad živino, nad drevje polja in nad sad zemlje; gorelo bo in ne ugasne.

Jeremija 7:34

Tedaj storim, da v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah umolkne glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste; zakaj dežela postane puščava.

Jeremija 8:3

Tedaj bo vsemu ostanku, ki preostane od tega hudobnega rodu, na vseh krajih, kamor jih zavržem, smrt ljubša ko življenje, govori Gospod nad vojskami.

Žalostinke 1:1

Kako opustošeno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Kakor vdova je postalo nekdaj velikan med narodi. Nekdaj kneginja nad pokrajinami je postala tlačanka.

Žalostinke 1:13

Poslal je z višave ogenj v mojo notranjost in me pokoril. Razpel je mrežo mojim nogam, me pognal nazaj. Storil me je obupano, vedno hirajočo.

Žalostinke 5:18

zaradi Sionske gore, ki je opustošena, lisice se klatijo po njej.

Ezekiel 20:33

Kakor resnično živim, govori vsemogočni Gospod, se bom gotovo z močno roko, iztegnjeno ramo in razlitim srdom izkazal kot kralj nad vami.

Ezekiel 20:34

Izpeljem vas izmed ljudstev in vas zberem iz dežel, kamor ste bili razkropljeni, z močno roko, z iztegnjeno ramo in razlitim srdom.

Ezekiel 24:13

Ker si bilo s hotništvom oskrunjeno, sem te hotel očistiti, pa nisi postalo čisto; tudi dalje ne boš več čisto, dokler ne pomirim svojega srda nad teboj.

Ezekiel 24:8

Da stresem jezo, da se maščujem, spravim tudi jaz njegovo kri na golo skalo, da se ne pokrije.

Ezekiel 5:13

Tako se izlije moja jeza, utešim svoj srd nad njimi in se tako maščujem. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril v svoji gorečnosti, ko sem raztresel svoj srd nad njimi.

Ezekiel 6:12

Kdor je daleč, umre za kugo; kdor je blizu, pade pod mečem; kdor še preostane in ostane obvarovan, umre za lakoto; svoj srd utešim nad njimi.

Ezekiel 8:18

Tako bom tudi jaz v srdu ravnal z njimi. Moje oko ne bo gledalo z usmiljenjem. Ne bom jim prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne uslišim.«

Daniel 9:12

Spolnil je svoje grozilne besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše kneze, ki so nas sodili, da bo spravil veliko nesrečo nad nas, kakršna se še nikdar ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zdaj zgodila v Jeruzalemu.

3 Mojzes 26:28

vam bom tudi jaz nasprotoval v srdu in vas bom sedemkrat kaznoval za vaše grehe.

3 Mojzes 26:31

Vaša mesta bom spremenil v razvaline in opustošil vaša svetišča in ne bom maral vonja vaših daritev.

Nahum 1:2

Gospod je goreč Bog, je maščevalec, Gospod je maščevalec in poln srda! Gospod se maščuje nad svojimi nasprotniki, Gospod ne odpušča svojim sovražnikom!

Zaharija 1:2

Gospod se je zelo srdil nad vašimi očeti.

Zaharija 1:6

Toda moje besede in moje naredbe, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom, ali niso dosegle vaših očetov? Tedaj so bili osramočeni in so morali priznati: »Kakor je Gospod nad vojskami odločil, da nam stori po našem vedenju in naših delih, tako je storil.«

Zaharija 7:14

Razpodil sem jih med vse narode, ki jih niso poznali. Dežela za njimi je bila opustošena, da nihče ni hodil po njej. Tako so iz dežele blaginje naredili puščavo.«