Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Jeremija 20:18 - Ekumenska izdaja

18 Zakaj sem prišel iz materinega telesa, da doživim muko in žalost, da v sramoti izginejo moji dnevi?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

18 Zakaj sem prišel iz maternice, da bi videl preglavico in žalost in bi v sramoti ginili dnevi moji?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

18 Zakaj sem prišel iz materinega naročja, da okušam trud in žalost, da moji dnevi minevajo v samoti?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

18 Sakaj ſim jeſt vſaj le is materiniga teleſſa vunkaj priſhàl, de moram takovo nujo inu ſerzhno shaloſt viditi, inu moje dny s'ſramotjo dokonjati?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Jeremija 20:18
27 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Sam pa je šel dalje v puščavo dan hoda. In ko je prišel tja, je sédel pod bodičevje in si želel smrti. Dejal je: »Dovolj mi je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje! Kajti nisem boljši kot moji očetje.«


Človek, od žene rojen, je kratkega življenja in poln nemira.


O, da bi me shranil v podzemlju, me skril, dokler se ne poleže tvoja jeza, mi določil rok, potem pa se me spomnil!


Zakaj se daje luč nesrečnemu in življenje v duši zagrenjenim,


ampak človek povzroča nesrečo, kakor iskre kvišku letijo.


Ne skrivaj svojega obličja pred mano ob dnevu moje stiske! Nagni k meni svoje uho; ko te kličem, me hitro usliši!


Približaj se moji duši, odreši jo; zaradi mojih sovražnikov me osvobodi!


od podplatov do glave ni nič zdravega na njem; tvori, podplutbe in nove rane: niso jih iztisnili, ne obvezali in ne omečili z oljem.


Poslušajte me, ki poznate pravičnost, ljudstvo, v čigar srcu je moja postava! Ne bojte se roganja ljudi, ne plašite se njih zasramovanja!


Gorje mi, moja mati, da si me rodila, moža, ki je v sporu in prepiru z vso deželo. Nisem posojal in posojali mi niso, vendar me vse preklinja!


Zakaj moja bolečina večno traja, in je moja rana brezupno neozdravljiva? Postal si mi kakor varljiv potok, katerega voda je nestanovitna.


Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast nas pokriva. Zakaj grešili smo zoper Gospoda, svojega Boga, mi in naši očetje, od svoje mladosti do današnjega dne. Nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga!«


neozdravljivo. Žalost me obhaja, moje srce je bolno.


O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, je li katera bolečina kakor moja bolečina, ki me je zadela, ko me je Gospod v bridkost pogreznil ob dnevu svoje srdite jeze.


Jaz sem mož, ki sem okusil bedo pod šibo njegovega srda.


Zakaj moram gledati zlo, ko dopuščaš krivico? Pred menoj je rop in nasilstvo, prepir vlada in spor se vnema.


Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje.


Ti so pa izpred velikega zbora odhajali veseli, da so bili vredni za Jezusovo ime trpeti zasramovanje.


To je tudi vzrok, da to trpim, a ne sramujem se, zakaj vem, komu sem veroval, in sem prepričan, da more moj zaklad ohraniti za oni dan.


Potrpežljivosti vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.


Drugi so trpeli zasmehovanje in bičanje, povrh še vezi in ječo.


in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sédel na desnico božjega prestola.


Pojdimo torej k njemu ven iz šotorišča in nosimo njegovo sramoto.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ