Jeremija 2:31 - Ekumenska izdaja

³¹ O rod, kakšni ste, pazite na besedo Gospodovo! Ali sem postal puščava Izraelu, dežela strašne teme? Zakaj govori moje ljudstvo: »Osvobodili smo se, ne pridemo več k tebi?«

Chráskov prevod

³¹ O rod, kakršen ste, pazite na besedo Gospodovo! Ali sem bil puščava Izraelu, ali dežela črne teme? Zakaj govori ljudstvo moje: Gospodarji smo sami sebi, ne pridemo več k tebi!

Slovenski standardni prevod

³¹ O, kakšen rod ste! Glejte vendar na Gospodovo besedo! Ali sem postal puščava za Izraela, dežela goste teme? Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog, k tebi ne pridemo več«?

Dalmatinova Biblija 1584

³¹ Zhes letu ſe tudi téh vbosih inu nedolshnih Duſh kry najde pèr tebi, na vſeh méſtih, inu nej ſkriunu, temuzh ozhitu na téhiſtih méjſtih.

Jeremija 2:31 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

1 Kralji 11:22

Faraon ga je vprašal: »Česa ti manjka pri meni, da želiš iti v svojo deželo?« Odgovoril je: »Ničesar. Vendar me vsekakor pusti!«

2 Kroniška 31:10

Veliki duhovnik Azarija iz Sadokove hiše mu je odgovoril: »Odkar so začeli nositi dajatve v hišo Gospodovo, jemo do sitega in še veliko puščamo. Kajti Gospod je blagoslovil svoje ljudstvo, zato imamo še to množino.«

Jobova knjiga 21:14

In vendar so govorili Bogu: »Pojdi od nas! Ne maramo vedeti za tvoja pota!

Psalmi 10:4

V napuhu duha govori brezbožnež: »Ne bo kaznoval; Boga ni!« Táko je njegovo mišljenje.

Psalmi 12:4

Gospod naj iztrebi vse hinavske ustne, vse bahaške jezike,

Pregovori 30:9

Da te presit ne zatajim in ne rečem: »Kdo je Gospod?« Ali da obubožan ne kradem in se ne spozabim nad božjim imenom.

Izaija 45:19

Nisem na skrivnem govoril, v kakšnem skritem kotu zemlje. Nisem rekel Jakobovim potomcem: »Zaman me iščete!« Jaz, Gospod, govorim, kar je resnično.

Jeremija 2:20

Že davno je tega, kar si zlomil svoj jarem, svoje vezi raztrgal in dejal: »Ne maram ti služiti!« A na vsakem visokem griču, pod vsakim zelenim drevesom, si se sklanjal kot blodnica.

Jeremija 2:25

Varuj svojo nogo, da se ne zbosi, in svoje grlo, da se ne užeja! Ti pa praviš: »Nemogoče! Ne! Zakaj tujce ljubim in pojdem za njimi!«

Jeremija 5:5

Pa pojdem k imenitnim in hočem z njimi govoriti; saj ti poznajo pot Gospodovo, pravico svojega Boga.« Toda prav ti so zlomili jarem, raztrgali vezi.

Jeremija 5:6

Zato jih udari lev iz gozda, jih podavi volk iz stepe, bo prežal panter pred njih mesti: kdor pojde iz njih, bo raztrgan. Kajti mnogoštevilne so njih hudobije, mnogovrstni njih odpadi.

Ezekiel 14:5

da zgrabim hišo Izraelovo pri srcu, ker so se mi zaradi vseh svojih malikov odtujili.‘

Ozej 13:6

Na svoji paši so se nasitili; ko so bili siti, so se prevzeli in so mene pozabili.

Amos 1:1

Besede Amosa, bivšega pastirja v Tekui, ki jih je slišal v videnju o Izraelu v dneh Ozija, kralja Judovega, in v dneh Jeroboama, sina Joasovega, kralja Izraelovega, dve leti pred potresom.

Mihej 6:9

Gospodov glas kliče mestu (blagor njim, ki se bojé tvojega imena): Čujte, zbor mesta in rodu:

1 Korinčanom 4:8

Že ste nasičeni, že ste obogateli, brez nas ste dosegli kraljestvo. O da bi ga bili le res dosegli, da bi tudi mi z vami prišli do kraljestva!

5 Mojzes 31:20

Kajti ko ga pripeljem v deželo, ki sem jo s prisego obljubil njegovim očetom, v kateri teče mleko in med, bo jedlo, se nasitilo in odebelilo, potem pa se obrnilo k tujim bogovom in jim služilo, mene pa zavrglo in razdrlo mojo zavezo.

5 Mojzes 32:15

Pa Ješurun se je zredil in je brcal – postal si debel, tolst in gladek – in je zavrgel Boga, ki ga je ustvaril, in zaničeval Skalo svojega rešenja.

5 Mojzes 32:18

Zapustil si Skalo, ki ti je dala življenje, in si pozabil Boga, ki te je ustvaril.