Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Daniel 10:16 - Ekumenska izdaja

16 Toda glej, kakor s človeško roko se je nekdo dotaknil mojih ustnic, da sem mogel svoja usta odpreti in govoriti. Tako sem rekel temu, ki je stal pred menoj: »Moj Gospod, pri tej prikazni so prišle nadme bolečine in nisem imel več moči.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

16 In glej, nekdo, podoben sinom človeškim, se dotakne ustnic mojih; tedaj odprem usta in govorim in rečem tistemu, ki je stal pred menoj: Gospod moj, zavoljo te prikazni so me prevzele bolečine in nič moči mi ni ostalo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

16 Toda glej, nekdo, ki je bil podoben človeškim sinovom, se je dotaknil mojih ustnic in odprl sem usta ter govoril. Rekel sem temu, ki je stal pred menoj: »Moj gospod, ob tej prikazni so me obšle bolečine in nisem obdržal moči.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

16 INu pole, edèn, enimu zhloveku podoben, je moja uſtna doteknil. Tedaj ſim jeſt moja uſta odpérl, inu ſim govoril, inu djal h'timu, kateri je pred mano ſtal: Moj Goſpud, moji ſklepi ſe meni treſſó, pred to Prikasno, inu jeſt némam vezh mozhy.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Daniel 10:16
29 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Tedaj je Mojzes rekel Gospodu: »Prosim, Gospod, jaz nisem zgovoren, ne prej, ne odkar si spregovoril s svojim hlapcem; kajti imam okorna usta in okoren jezik.«


Odgovoril je: »Prosim, Gospod, pošlji, kogar hočeš poslati.«


Zakaj kjer je mnogo modrosti, je mnogo nejevolje, in kdor si množi znanje, si množi bolečino.


Dotaknil se je z njim mojih ustnic in rekel: »Glej, to se je dotaknilo tvojih ustnic: tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen!«


Potem je Gospod stegnil svojo roko, se dotaknil mojih ust in mi je rekel: Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.


Vrhu nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno; na tem, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku.


Ko bom pa s teboj govoril, ti odprem usta in to jim oznaniš: ‚Tako govori vsemogočni Gospod.‘ Kdor hoče poslušati, naj posluša! Kdor noče, naj opusti! Zakaj uporna hiša so.


Roka Gospodova pa je prišla nadme zvečer, preden je prišel begunec. Odprl mi je usta, preden je oni zjutraj prišel k meni. Odkar so mi bila usta odprta, nisem več molčal.


Slišal sem to, pa nisem razumel. Zato sem vprašal: »Moj gospod, kaj je na koncu tega?«


to si ti, o kralj, ki si rastel in postal močan; tvoja veličina je rastla in dosegala nebo, in tvoja oblast sega do konca zemlje.


Jaz, Danijel, sem bil v svoji duši pretresen in videnja moje glave so me zmedla.


Tu je konec poročila. Mene, Danijela, so moje misli zelo zmedle. Barva mojega obraza se je spremenila. Stvar pa sem ohranil v svojem srcu.


Zgodilo se je pa, ko sem jaz, Danijel, gledal videnje ter ga skušal razumeti, glej, je stal pred menoj nekdo, ki je imel podobo moža.


Stopil je tja, kjer sem stal; ko se je približal, sem se ustrašil in padel na svoj obraz. Rekel mi je: »Pazi, sin človekov: videnje velja za poslednji čas.«


Ko je z menoj govoril, sem ležal omamljen, z obrazom na tleh; pa se me je dotaknil in me postavil na noge.


Jaz, Danijel, pa sem oslabel in bil bolan mnogo dni. Potem sem vstal, da spolnim svojo nalogo pri kralju. O videnju pa sem bil zmeden, ker ga nisem mogel razumeti.


ko sem še opravljal svojo molitev, je mož Gabrijel, ki sem ga poprej gledal v videnju, naglo priletel k meni, ob času večerne daritve.


Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik ter je govoril in Boga hvalil.


Zakaj jaz vam bom dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli nasprotovati ali ji ugovarjati.


Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!«


Odgovoril je: »Ne, temveč poglavar sem Gospodove vojske; pravkar sem prišel.« Jozue je padel s svojim obličjem na zemljo in se poklonil. Potem mu je rekel: »Kaj ima moj gospod svojemu hlapcu povedati?«


in v sredi svečnikov podobnega Sinu človekovemu, oblečenega v dolgo haljo in opasanega na prsih z zlatim pasom.


Tedaj je Manue molil h Gospodu in rekel: »Prosim, Gospod, naj pride vendar mož božji, ki si ga poslal, zopet k nama ter naju pouči, kaj naj storiva z dečkom, ki se bo rodil.«


Gedeon mu je odgovoril: »Prosim, moj gospod! Ako je Gospod z nami, zakaj nas je vse to zadelo? In kje so vsa njegova čudežna dela, ki so nam jih pripovedovali naši očetje, ko so pravili: ‚Ali nas ni Gospod pripeljal iz Egipta?‘ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in nas dal Madiancem v roke.«


Odgovoril mu je: »Prosim, gospod! S čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodovina je najbolj neznatna v Manaseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.«


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ