Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




1 Mojzes 50:5 - Ekumenska izdaja

5 Moj oče me je zaprisegel z besedami: ‚Glej, umiram; v mojem grobu, ki sem si ga izkopal v kanaanski deželi, tam me pokoplji!‘ Zdaj torej bi rad šel, prosim, da pokopljem svojega očeta; potem se vrnem.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

5 Oče moj me je zavezal s prisego in rekel: Glej, skoraj umrem; v grobu mojem, ki sem si ga izkopal v deželi Kanaanski, tam me pokoplji. Zdaj torej dovoli, da grem gori in pokopljem očeta svojega, in potem se vrnem.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

5 Moj oče me je zaprisegel in rekel: ›Glej, umiram; v grobu, ki sem si ga izkopal v kánaanski deželi, me pokoplji!‹ Zdaj bi torej rad odšel, da pokopljem očeta; potem se vrnem.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

5 Inu Pharao je djal: Pojdi gori, inu pokoppaj tvojga Ozheta, kakòr ſi ti njemu priſegèl.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




1 Mojzes 50:5
19 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje; zakaj prah si in v prah se povrneš.«


Potem je rekel Izrael Jožefu: »Glej, jaz bom umrl; a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deželo vaših očetov.


Potem je rekel Jožef svojim bratom: »Jaz bom umrl. Bog pa vas bo gotovo obiskal in vas popeljal iz te dežele v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.«


Ko so pretekli dnevi žalovanja za njim, je Jožef govoril faraonovi hiši: »Če sem našel, prosim, milost v vaših očeh, govorite, prosim, pred faraonom tole:


Faraon je rekel: »Pojdi in pokoplji svojega očeta, kakor te je zaprisegel!«


Pokopali so ga v njegovem grobu, ki si ga je izsekal v Davidovem mestu. Položili so ga na ležišče, ki so ga napolnili z dišavami in s celo vrsto umetno narejenih mazil. Njemu na čast so priredili prav veliko sežiganje dišav.


Saj vem: v smrt me hočeš gnati, v hišo zbirališča vseh, ki so živeli.


Prelivali so njih kri kakor vodo okrog Jeruzalema, ni ga bilo, ki bi jih pokopal.


ko je človeka strah višin in grozot na potu. Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti;


in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.


Ako bi kdo imel sto otrok in bi živel mnogo let in bi bilo veliko dni njegovih let, on bi se pa ne nasitil z dobrinami in bi ne imel niti pogreba: rečem, da je mrtvorojeni srečnejši od njega!


ki si visoko gori izsekuje grob in v skali dolbe počivališče: »Kaj imaš tu in koga imaš tu, da si tu grob izsekuješ?


in ga položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. Potem je k vhodu v grob zavalil velik kamen in odšel.


Jaz moram marveč umreti v tej deželi in ne bom šel čez Jordan; vi pa pojdete čez in prejmete v last to lepo deželo.


Savel je rekel Jonatanu: »Povej mi, kaj si storil!« Jonatan mu je pojasnil in rekel: »Res, s koncem palice, ki sem jo imel v roki, sem okusil malo medu. Tukaj sem: naj umrem.«


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ