Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Žalostinke 4:20 - Chráskov prevod

20 Dih življenja našega, maziljenec Gospodov, je bil ujet v njih jamah; o katerem smo rekli: V senci njegovi bomo živeli med narodi.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

20 Naš življenjski dih, maziljenec Gospodov, je bil v njih jamah ujet, on, o katerem smo mislili: »V njegovi senci bomo živeli med narodi.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

20 Dih naših nosnic, Gospodov maziljenec, je bil ujet v njihovih jamah, on, o katerem smo rekli: »V njegovi senci bomo živeli med narodi.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

20 Ta Shalbani GOSPODNI, kateri je bil naſh Troſht, je vloulen, kadar ſo nas resdjali: Na kateriga ſmo my naſh Troſht iméli, de bi hotéli pod njegovo ſenzo shivejti mej Ajdi.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Žalostinke 4:20
27 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.


Zdaj torej, kadar pridem k hlapcu tvojemu, svojemu očetu, in tega dečka ne bode z nami, ko je očetova duša zvezana z njegovo dušo,


In David mu reče: Kako, da se nisi bal položiti roke svoje na maziljenca Gospodovega, da ga pogubiš?


O gore Gilboe, da ne bi bilo rose ali dežja na vas, ne njiv, s katerih bi se prinašale daritve! Ker ondi je bil junakom ščit s sramoto odvržen, ščit Savlov, kakor bi ne bil z oljem maziljen.


A ljudstvo reče: Ne pojdeš! Zakaj če pobegnemo, jim ne bode mar za nas; tudi če nas polovica pogine, ne bodo marali za nas; temveč ti si kakor nas deset tisoč. Zatorej je bolje, da boš pripravljen priskočiti nam v pomoč iz mesta.


Zakaj hlapec tvoj spoznava, da sem grešil; in poglej, jaz sem danes prvi šel od vse hiše Jožefove, da pridem doli naproti gospodu svojemu, kralju.


In Jeremija je spesnil žalostinko za Josija, in vsi pevci in pevke so govorili o Josiju v svojih žalostinkah do tega dne, in vpeljali so jih v navado v Izraelu. In glej, zapisane so v žalostinkah Jeremijevih.


In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.


Ali šla je za njimi vojska Kaldejcev, in došli so Zedekija na planjavi ob Jerihu; in ujeli so ga ter peljali k Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, v Riblo v deželi Hamatski. In on je izrekel sodbo zoper njega.


Ali vojska Kaldejcev se je drevila za kraljem, in dohiteli so ga na planjavah ob Jerihu; vsa vojska njegova pa se je bila razkropila od njega.


In ujeli so kralja in ga pripeljali gori h kralju babilonskemu, v Riblo v deželi Hamatski, in on je izrekel sodbo nad njim.


V zemljo so se pogreznila vrata njena, polomil in zdrobil je zapahe njene; kralj njen in knezi njeni so med poganskimi narodi, kjer ni postave, tudi preroki njeni ne prejemajo več prikazni od Gospoda.


In vržem mrežo nanj in ga ujamem v lovnico svojo; in storim, da pride v Babilon, v zemljo Kaldejcev, ali ne bo je videl, dasi umrje ondi.


Ker je v nič dejal prisego, prelomivši zavezo, – in glej, v roko je bil nanjo segel, in vendar je storil vse to – ne ubeži.


Tudi ona so šla z njim doli v pekel k pobitim od meča, ki so kot njegovi pomočniki sedeli v senci njegovi med narodi.


Toda panj njegov s koreninami pustite v zemlji, to pa v okovih železnih in bronastih, v travi na polju; in rosa nebeška naj ga moči in z zvermi mu bodi delež v travi zemeljski.


Kje je sedaj kralj tvoj, da te reši po vseh mestih tvojih, in kje so sodniki tvoji, ki si rekel o njih: Daj mi kralja in kneze!


In bodljika reče drevesom: Ako si me v resnici hočete pomaziliti za kralja, pridite, imejte zavetje pod senco mojo! Ako pa ne, naj pride ogenj iz bodljike in požre cedre libanonske.


Glejte, tu sem! Izpričajte zoper mene pred Gospodom in pred maziljencem njegovim: komu sem vzel vola? ali komu sem vzel osla? ali sem komu krivico delal ali silo? iz čigave roke sem vzel darilo in si dal zagrniti oči zaradi njega? Vse vam hočem povrniti.


On reče: Gospod je priča zoper vas in njegov maziljenec je priča današnji dan, da niste ničesar našli v roki moji. In reko: Priča je!


In ko pridejo noter, pogleda Eliaba in reče: Gotovo je maziljenec Gospodov pred Njim.


In David reče Savlu: Zakaj poslušaš besede ljudi, ki pravijo, da išče David nesreče tvoje?


Potem pa očita Davidu srce njegovo, ker je odrezal Savlu rob plašča,


To pa ni lepo, kar si storil. Kakor res Gospod živi, smrt ste zaslužili, ker niste stražili gospoda svojega, maziljenca Gospodovega. Sedaj pa, poglej, kje je kraljeva sulica in vrč vode, ki ju je imel pri glavi?


A David reče Abisaju: Ne umori ga! Kajti kdo bi smel iztegniti roko zoper maziljenca Gospodovega, pa ostati brez kazni?


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ