Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Žalostinke 1:9 - Chráskov prevod

9 Nesnaga njena je na robu obleke njene; ni se spominjala konca svojega, zato je čudovito prišla na nič; nihče je ne tolaži. Ozri se, Gospod, v ponižanje moje, zakaj poveličal se je sovražnik!

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

9 Nesnaga se drži njenih vlečk, ni pomislila na svoj konec. Zato se je globoko pogreznila; ni ji bilo tolažnika. »Poglej, Gospod, na mojo nadlogo, ker prevzetuje sovražnik!«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

9 Njena nečistost je na njenem krilu; ni pomislila na svoj konec. Zato je strahovito padla, ni tolažnika zanjo. Glej, Gospod, na mojo bedo, kajti sovražnik se povzdiguje.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

9 Nje ſkrunoba je na nje krili: ona nej menila, de bi njej imélu taku h'puſlednimu pojti: Ona je grosovitu doli pahnena, inu nema nikogèr, de bi njo troſhtal: Ah GOSPVD pogledaj na mojo nadlugo, sakaj sovrashnik je ſilnu offèrten.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Žalostinke 1:9
46 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Morda pogleda Gospod mojo revo in mi poplača Gospod z dobrim za to, da me kolne danes.


Videl je namreč Gospod prebridko stisko Izraelovo, da je uničen suženj in tudi svobodni in da ni bilo pomočnika Izraelu.


In sedaj, o Bog naš, Bog mogočni, veliki, silni in grozni, ki hraniš zavezo in milost, naj se ti ne vidi majhna vsa tista težava, ki je zadela nas in kralje naše in kneze in duhovnike in preroke in očete naše in vse ljudstvo tvoje, od dni kraljev asirskih do tega dne.


Ozri se na nadlogo mojo in reši me, ker zakona tvojega ne zabim.


Jehova, Gospod, je moč zveličanja mojega; glavo mojo si pokril ob dnevi boja.


Poglej siromaštvo moje in težave moje, in odpusti vse grehe moje.


Sramotenje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.


in rekel sem: Izvesti vas hočem iz stiske egiptovske v deželo Kanaancev in Hetejcev in Amorejcev in Ferizejcev in Hevejcev in Jebusejcev, v deželo, v kateri teče mleko in med.


In Gospod reče: Videl sem, videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih vpitje pred njih priganjači sem slišal, kajti jaz poznam bolečine njegove.


In ljudstvo je verovalo. In ko so slišali, da je Gospod obiskal sinove Izraelove in da se je ozrl na njih bedo, so se priklonili in molili Gospoda.


In obrnil sem se in sem videl vse stiskanje, kar se ga godi pod soncem; in glej, solze stiskanih, in niso imeli tolažitelja; in na strani njih tlačiteljev je bila moč in ni jim bilo tolažitelja.


Kajti Jeruzalem je porušen in Juda je padel, ker njih jezik in njih dejanja so zoper Gospoda, da dražijo oči slave njegove.


Nagni, o Gospod, uho svoje in poslušaj, odpri, Gospod, oči svoje in glej, in poslušaj vse besede Senaheriba, ki je poslal sramotit živega Boga.


Koga si sramotil in preklinjal? in zoper koga si zagnal svoj glas in ošabno povzdignil oči svoje? Zoper Svetnika Izraelovega!


Ker divjanje tvoje zoper mene in lahkoživstvo tvoje je prišlo do ušes mojih, zato denem obroček svoj v tvoj nos in uzdo svojo med ustnice tvoje, in povedem te nazaj po tistem potu, po katerem si prišel.


Morda bo slišal Gospod, Bog tvoj, besede Rabsakove, ki ga je poslal kralj asirski, gospod njegov, sramotit Boga živega, in bo kaznoval besede, ki jih je slišal Gospod, Bog tvoj. Zato povzdigni prošnjo za ostanke, kar jih še je.


Govorite na srce Jeruzalemu in kličite mu, da je dopolnjena vojna služba njegova, da je poravnana krivica njegova, da je dobil dvojno iz roke Gospodove za vse grehe svoje.


In rekla si: Večno bodem gospa! in tako nisi tega premislila v srcu, pomislila nisi konca temu.


Tisto dvoje se ti je prigodilo, kdo bi te miloval? –: razdejanje in podrtje, lakota in meč. Kako naj te potolažim?


O ubožica, ki te preganjajo nevihte, ki nimaš tolažbe! glej, jaz položim kamene tvoje v svinčeni sijajnik in v podstavo ti denem safire;


Prešuštva tvoja in rezgeti tvoji, pregrešno nečistovanje tvoje na hribih, na polju: videl sem gnusobe tvoje. Gorje ti, Jeruzalem! Ti se nočeš očistiti – koliko časa še?


in ne bodo jim delili kruha ob žalovanju, da bi potolažili koga za umrlega, in piti jim ne bodo dajali iz čaše tolažbe za očeta ali za mater katerega izmed njih.


Celo na robu oblačil tvojih je kri duš nedolžnih ubožcev, ki jih nisi zalotila pri vlomu, ampak vsled vse tiste zlobe svoje si jih morila.


Upijanite ga, ker se je poveličeval zoper Gospoda, da naj se valja po tem, kar izbljuje, in bode v posmeh tudi sam.


preroki prerokujejo lažnivo in duhovniki gospodujejo z njih pomočjo, in ljudstvo moje vidi to rado. Kaj storite pa nazadnje?


Skličite strelce proti Babilonu, vse, ki napenjajo lok! utaborite se ob njem kroginkrog, nihče naj ne ubeži! Povrnite mu po delu njegovem, prav kakor je storil, mu storite; zakaj zoper Gospoda se je ponašal, zoper Svetega Izraelovega.


Roke svoje izteza hči sionska: nikogar ni, ki bi jo tolažil. Zapovedal je Gospod o Jakobu, naj ga obstopijo zatiralci njegovi; kakor ženska, zavoljo nesnage ločena, je Jeruzalem med njimi.


Slišali so, da zdihujem: nihče me ne tolaži; vsi sovražniki moji so slišali za nesrečo mojo, veselili so se, da si to storil. Ko pripelješ dan, ki si ga napovedal, tedaj mi bodo enaki.


Kaj naj ti izpričam, kak zgled naj ti dam, o hči jeruzalemska? Kaj naj primerjam tebi, da te potolažim, o devica, hči sionska? Kajti veliko je kakor morje potrtje tvoje, kdo te more ozdraviti?


Kako je otemnelo zlato, se izpremenilo odlično zlato! Kako je raztreseno kamenje svetišča po vseh voglih in ulicah!


Spomni se, o Gospod, kaj nas je zadelo, ozri se in poglej sramoto našo!


In opustošim njene vinske trte in njeno smokovo drevje, o čemer je govorila: To je plačilo moje, ki so mi ga dajali ljubovniki moji. In naredim iz tega gozd, in poljske zveri bodo objedale vse.


To se jim zgodi za njih prevzetnost, ker so zasmehovali ljudstvo Gospoda nad vojskami in se proti njemu veličili.


In mnogo izmed Judov jih je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili po njunem bratu.


In klicali smo h Gospodu, Bogu svojih očetov, in Gospod je uslišal naš glas in videl našo revo, naš trud in našo stisko,


ako bi se ne bal sovražnikove žalitve, da ne bi njih zatiralci napak umeli, da ne bi govorili: Naša roka je vzvišena in Gospod ni vsega tega storil.


O da bi bili modri, bi bili razumeli to, pomislili bi bili zadnji konec svoj!


Kajti čas je, da se začne sodba pri hiši Božji: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni evangeliju Božjemu?


In stori obljubo in reče: O Gospod nad vojskami, ako se milo ozreš na ponižanje dekle svoje in se me spomniš in ne pozabiš dekle svoje, a daš dekli svoji moški zarod, tedaj ga posvetim Gospodu za vse žive dni njegove, in britev naj ne pride na glavo njegovo.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ