Žalostinke 1:17 - Chráskov prevod

¹⁷ Roke svoje izteza hči sionska: nikogar ni, ki bi jo tolažil. Zapovedal je Gospod o Jakobu, naj ga obstopijo zatiralci njegovi; kakor ženska, zavoljo nesnage ločena, je Jeruzalem med njimi.

Ekumenska izdaja

¹⁷ Sion steza svoje roke, nima tolažnika. Gospod je poklical zoper Jakoba njegove sovražnike naokrog. Jeruzalem je postal gnusoba pri njih.

Slovenski standardni prevod

¹⁷ Hči sionska izteguje svoje roke, ni tolažnika zanjo. Gospod je zapovedal zoper Jakoba, tiste okrog njega za njegove nasprotnike. Hči jeruzalemska je postala nesnaga med njimi.

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁷ ZIon ſvoje roke isteguje, inu vſaj nikogar nej, de bi troſhtal: Sakaj GOSPVD je pouſod okuli Iacoba, ſvoim Sovrashnikom sapovédal, de Ierusalem mora biti mej nymi, kakòr ena nezhiſta Shena.

Žalostinke 1:17 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

1 Kralji 8:22

Nato stopi Salomon pred oltar Gospodov vpričo vsega zbora Izraelovega in razprostre roke proti nebu

1 Kralji 8:38

kakršnokoli molitev in prošnjo opravlja kdo izmed vsega tvojega ljudstva Izraela, kadar spoznajo vsakteri srca svojega kazen in razprostro roke proti tej hiši:

2 Kralji 25:1

Zgodi se pa v devetem letu kraljevanja njegovega, deseti dan desetega meseca, da pride Nebukadnezar, kralj babilonski, in vsa vojska njegova zoper Jeruzalem in se utabori proti njemu. In naredili so obležne ogradbe okrog njega.

Pridigar 4:1

In obrnil sem se in sem videl vse stiskanje, kar se ga godi pod soncem; in glej, solze stiskanih, in niso imeli tolažitelja; in na strani njih tlačiteljev je bila moč in ni jim bilo tolažitelja.

Izaija 1:15

In ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim: roke vaše so polne krvi.

Izaija 54:11

O ubožica, ki te preganjajo nevihte, ki nimaš tolažbe! glej, jaz položim kamene tvoje v svinčeni sijajnik in v podstavo ti denem safire;

Jeremija 12:9

Je li mi dediščina moja kakor pisana ropna ptica, da so roparice kroginkrog zoper njo? Pojdite, zberite vse zveri v gozdu, storite, da pridejo požirat!

Jeremija 15:5

Kajti kdo bi imel usmiljenje s teboj, o Jeruzalem? ali kdo bi te miloval? ali kdo bi pristopil, poprašat o sreči tvoji?

Jeremija 16:6

I veliki i mali bodo pomrli v tej deželi; ne bodo jih pokopali in jokali se ne bodo za njimi, ne bodo si delali vrezkov, ne pleše zanje;

Jeremija 34:22

Glej, jaz ukažem, govori Gospod, in jih pokličem nazaj zoper to mesto, da ga oblegajo in ga vzamejo in požgo z ognjem, in mesta Judova dam v pustošenje, tako da v njih ne bode prebivalca.

Jeremija 4:31

Kajti glas čujem kakor porodnice, stisko kakor prvorodnice, glas hčere sionske, ki sopiha, razprostira roke: Ah, gorje mi! ker obnemaguje duša moja od morilcev.

Jeremija 6:3

K njej bodo hodili pastirji s čredami svojimi; šotore bodo stavili proti njej kroginkrog, vsak popase svoj prostor.

Jeremija 8:18

O da bi se mogel poživiti v žalosti! V meni hira srce moje.

Žalostinke 1:16

Zato jokam, iz oči mojih teče voda navzdol, ker je daleč od mene tolažnik, ki bi mi poživil dušo; otroci moji so izgubljeni, ker je prevladal sovražnik.

Žalostinke 1:19

Klicala sem ljubitelje svoje, a oni so me obnorili; duhovniki in starešine moji so izdahnili dušo v mestu, ko so si iskali jedi, da bi se poživili z njo.

Žalostinke 1:2

Joka in joka po noči in solze ji teko po licih; nihče je ne tolaži izmed vseh ljubiteljev njenih; vsi prijatelji njeni so se ji izneverili, postali so ji sovražniki.

Žalostinke 1:21

Slišali so, da zdihujem: nihče me ne tolaži; vsi sovražniki moji so slišali za nesrečo mojo, veselili so se, da si to storil. Ko pripelješ dan, ki si ga napovedal, tedaj mi bodo enaki.

Žalostinke 1:8

Hudo je grešila Jeruzalem, zato je kakor zavoljo nesnage ločena; vsi, ki so jo častili, jo zaničujejo, ker so videli nagoto njeno; tudi sama zdihuje in se ozira za seboj.

Žalostinke 1:9

Nesnaga njena je na robu obleke njene; ni se spominjala konca svojega, zato je čudovito prišla na nič; nihče je ne tolaži. Ozri se, Gospod, v ponižanje moje, zakaj poveličal se je sovražnik!

Žalostinke 4:15

»Umaknite se, nečisti!« so vpili proti njim, »umaknite se, umaknite, ne dotaknite se!« Ko so bežali, so tudi tavali, in med narodi se je govorilo: Ne smejo več pri nas prebivati!

Ezekiel 36:17

Sin človečji, ko je prebivala družina Izraelova v svoji deželi, so jo ognušali s svojim dejanjem in ravnanjem; njih dejanje je bilo pred menoj kakor nečistost žene v nje bolezni.

Ozej 8:8

Požrt je Izrael; sedaj so med poganskimi narodi kakor posoda, ki se je nihče ne veseli.