Žalostinke 1:11 - Chráskov prevod

¹¹ Vse ljudstvo njeno zdihuje in išče kruha; svoje dragotine dajó za jed, da se požive. Ozri se, Gospod, in glej, kako me zaničujejo!

Ekumenska izdaja

¹¹ Vse njeno ljudstvo vzdihuje in išče kruha. Svoje dragotine daje za jed, da se preživi. »Ozri se, Gospod, in glej, kako sem zaničevana!«

Slovenski standardni prevod

¹¹ Vse njeno ljudstvo vzdihuje, išče kruha; svoje dragocenosti dajejo za hrano, da bi poživili dušo. Glej, Gospod, in premisli, kako sem postala zaničevana!

Dalmatinova Biblija 1584

¹¹ Vſi nje Ludje vsdihujo, inu Kruha yſzheo, ony ſvoje drage rizhy sa jéd dajo, de duſho ohladé: Ah GOSPVD, osri ſe vſaj inu pogledaj, koku ſim jeſt k'nizhemer poſtala.

Žalostinke 1:11 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

2 Kralji 6:25

In nastane velika lakota v Samariji, in glej, oblegali so Samarijo toliko časa, da se je prodajala oslovska glava za osemdeset srebrnikov in četrtinka golobje piče za pet srebrnikov.

Jobova knjiga 40:4

Glej, premajhen sem, kaj naj odgovorim? Roko denem na usta svoja.

Psalmi 79:4

V zasramovanje smo sosedom svojim, v zasmehovanje in norčevanje njim, ki so okoli nas.

Jeremija 15:19

Zato pravi tako Gospod: Ako se preobrneš, te pripeljem nazaj, da bi stal pred menoj; in ako ločiš drago stvar od malovredne, bodeš kakor usta moja; obrniti se morajo oni k tebi, ne pa se ti obrniti k njim.

Jeremija 19:9

In storim, da bodo jedli meso sinov svojih in hčer svojih meso, in vsak bo jedel prijatelja svojega meso, v obleganju in stiski, s katero jih bodo stiskali njih sovražniki in oni, ki jim strežejo po življenju.

Jeremija 38:9

Gospod moj, kralj! hudobno so delali ti možje v vsem, kar so storili Jeremiju preroku, ki so ga vrgli v jamo; umrje skoraj tam, kjer je, od glada, ker ni več kruha v tem mestu.

Jeremija 52:6

Deveti dan četrtega meseca je nastala huda lakota v mestu, in ni bilo kruha za ljudstvo dežele.

Žalostinke 1:8

Hudo je grešila Jeruzalem, zato je kakor zavoljo nesnage ločena; vsi, ki so jo častili, jo zaničujejo, ker so videli nagoto njeno; tudi sama zdihuje in se ozira za seboj.

Žalostinke 1:9

Nesnaga njena je na robu obleke njene; ni se spominjala konca svojega, zato je čudovito prišla na nič; nihče je ne tolaži. Ozri se, Gospod, v ponižanje moje, zakaj poveličal se je sovražnik!

Žalostinke 2:11

Od solzá mi pešajo oči, v osrčju mi kipi bridkost, na zemljo se usipljejo jetra moja zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega, ko otročiči in dojenci koprne po mestnih ulicah.

Žalostinke 2:12

Materam svojim govore: Kje je žito in vino? ko omedlevajo kakor smrtno ranjeni po ulicah mestnih, ko se njih duša izliva materam v naročje.

Žalostinke 2:20

Ozri se, o Gospod, in glej, komu delaš tako! Ali bodo žene jedle sad svoj, otročiče, ki jih nosijo v naročju? V svetišču Gospodovem ali naj moré duhovnika in preroka?

Žalostinke 5:1

Spomni se, o Gospod, kaj nas je zadelo, ozri se in poglej sramoto našo!