Žalostinke 1:1 - Chráskov prevod

¹ Kako samotno je ostalo mesto, ki je bilo polno ljudstva! Vdovi je podobno – prej oblastno med narodi, kneginja med pokrajinami, sedaj plačuje davek!

Ekumenska izdaja

¹ Kako opustošeno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Kakor vdova je postalo nekdaj velikan med narodi. Nekdaj kneginja nad pokrajinami je postala tlačanka.

Slovenski standardni prevod

¹ Kako samotno leži mesto, nekdaj polno ljudstva! Postalo je kakor vdova, velikanka med narodi. Kneginja med okrožji je postala tlačanka.

Dalmatinova Biblija 1584

¹ AH, koku tu Méſtu opuſzhenu leshy, kateru je bilu pulnu ludy: Onu je kakòr ena Vduva? ker je bilu ena Goſpa mej Ajdi, inu Krajliza v'teh Deshelah, mora sdaj ſlushiti.

Žalostinke 1:1 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

2 Kralji 23:33

In Faraon Neko ga je dejal v spone v Ribli, v hamatski pokrajini, da ne bi več kraljeval v Jeruzalemu; in naložil je deželi globo: sto talentov srebra in talent zlata.

2 Kralji 23:35

In Jojakim je dal srebro in zlato Faraonu; toda naložil je doklade deželi, da bi dala tisti denar po Faraonovem povelju: izterjal je srebra in zlata od ljudstva v deželi, od vsakega po cenitvi njegovi, da plača Faraonu Neku.

2 Kroniška 9:26

In vladal je vsem kraljem od velereke do dežele Filistejcev in do meje Egipta.

Ezdra 4:20

In bili so tudi mogočni kralji v Jeruzalemu, ki so gospodovali vsej deželi onostran reke, ki jim je bilo dajati davke, užitnino in cestnino.

Nehemija 5:4

Nekateri pa so dejali: Izposodili smo si denarja na svoje njive in vinograde za davke kralju.

Nehemija 9:37

In ona dohodke svoje množi kraljem, ki si jih nam postavil zavoljo grehov naših, in ti gospodujejo telesom našim in živini naši, kakor jim je drago, in v veliki smo nadlogi.

Psalmi 122:4

kamor hodijo rodovi, rodovi Gospodovi, v pričevanje Izraelu, da hvalijo ime Gospodovo.

Izaija 14:12

Kako si padel z neba, o lucifer, jutranje zarje sin! kako si posekan na tla, ki si poraze napravljal narodom!

Izaija 22:2

O ropota polno, hrumeče mesto, o grad, radosti poln! Prebodeni tvoji niso prebodeni z mečem in ne umorjeni v vojski.

Izaija 3:26

In vrata hčere sionske bodo žalovala in plakala, ko bo opustošena sedela na tleh.

Izaija 49:21

Tedaj porečeš v srcu svojem: Kdo mi je rodil tiste, ko sem bila brez otrok in nerodovitna, pregnana in sem se semtertja potikala? in kdo mi je vzredil téle? Glej, saj sem bila zapuščena samica, kje so bili tile?

Izaija 50:5

Gospod Jehova mi je odprl uho, in jaz se nisem upiral, ne se umaknil.

Izaija 52:2

Otresi si prah, vstani, sedi, Jeruzalem; reši se vezi vratu svojega, o ujeta hči sionska!

Izaija 52:7

Kako lepe so na gorah noge blagovestnika, ki proglaša mir, oznanja blagovest o dobrem, proglaša zveličanje, ki govori Sionu: Bog tvoj kraljuje!

Izaija 54:4

Ne boj se, ker ne boš osramočena, in ne bodi oblita z nečastjo, ker ne prideš v sramoto; temveč sramoto mladosti svoje pozabiš in vdovstva svojega nečasti se ne boš več spominjala.

Jeremija 31:7

Kajti tako pravi Gospod: Z veseljem prepevajte zaradi Jakoba in ukajte zaradi glave narodov! Oznanjajte, hvalite in govorite: Reši, o Gospod, ljudstvo svoje, ostanek Izraelov!

Jeremija 40:9

In Gedalija, sin Ahikama, sinú Safanovega, priseže njim in njih možem in reče: Ne bojte se služiti Kaldejcem; ostanite v deželi in služite kralju babilonskemu, in vam bode dobro.

Jeremija 42:2

in reko Jeremiju preroku: Sprejmi milo prošnjo našo in prosi za nas Gospoda, svojega Boga, za ves ta ostanek; kajti ostalo nas je malo od mnogih, kakor nas vidiš;

Jeremija 44:2

Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Vi ste videli vso tisto nesrečo, ki sem jo pripeljal nad Jeruzalem in nad vsa mesta Judova, tako da so, glej, puščava današnji dan, nihče ne prebiva v njih;

Jeremija 44:6

Zato se je razlila togota in jeza moja, in vnela se je v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih, da so bile opustošene, zapuščene, kakor so dandanašnji.

Jeremija 50:23

Kako je razsekano in zdrobljeno kladivo vse zemlje! Kako je Babilon v strmenje med narodi!

Jeremija 9:11

Kdo je tisti modri mož, ki bi to razumel? in komu so govorila usta Gospodova, da bi oznanjal to? Zakaj je ta dežela pokončana in požgana kakor puščava, da nihče ne hodi po njej?

Žalostinke 1:19

Klicala sem ljubitelje svoje, a oni so me obnorili; duhovniki in starešine moji so izdahnili dušo v mestu, ko so si iskali jedi, da bi se poživili z njo.

Žalostinke 2:1

Kako je pokril Gospod z gostim oblakom hčer sionsko v jezi svoji! Iz nebes na zemljo je vrgel diko Izraelovo in ni se spomnil podnožja nog svojih v jeze svoje dan!

Žalostinke 2:10

Na tleh sede molče starešine hčere sionske; s pepelom so si potresli glave, prepasali se z raševnikom; na tla povešajo glavo device jeruzalemske.

Žalostinke 4:1

Kako je otemnelo zlato, se izpremenilo odlično zlato! Kako je raztreseno kamenje svetišča po vseh voglih in ulicah!

Žalostinke 5:16

Venec naše glave je padel. Gorje nam! ker smo grešili.

Ezekiel 26:16

Tedaj stopijo vsi pomorski knezi s prestolov svojih in odlože plašče in slečejo pisana oblačila. Obleka jim bo trepet, na tleh sedeč, bodo vztrepetali vsak trenutek in strmeli ob tebi.

Ezekiel 26:2

Sin človečji, zato ker pravi Tir o Jeruzalemu: Ahá! strt je, ki je bil vrata narodom; k meni se je obrnil; napolnjen bodem, ker je on opustošen;

Ezekiel 5:5

Tako pravi Gospod Jehova: To je Jeruzalem; postavil sem ga sredi med poganske narode in dežele okoli njega.

3 Mojzes 26:31

In porušim mesta vaša ter opustošim svetišča vaša, in ne bom maral duhati prijetnih dišav vaših.

3 Mojzes 26:33

Vas pa hočem razkropiti med narode in potegniti meč za vami, in dežela vaša bode pusta in mesta vaša postanejo samote.

Sofonija 2:15

To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.

Oznanost 18:7

Kolikor se je poveličala in prešerno živela, toliko ji dajte muke in žalosti. Kajti v srcu svojem govori: Kraljica sedim in vdova nisem, in žalosti ne bom videla.