Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Zaharija 1:12 - Chráskov prevod

12 Tedaj izpregovori angel Gospodov in reče: O Gospod nad vojskami, doklej se ne usmiliš Jeruzalema in mest Judovih, na katera si se srdil že sedemdeset let?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

12 Angel Gospodov je spregovoril in rekel: »Gospod nad vojskami, doklej boš odlašal s svojim usmiljenjem do Jeruzalema in do judovskih mest, na katera se srdiš že sedemdeset let?«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

12 Gospodov angel je spregovoril in rekel: »Gospod nad vojskami, doklej se ne boš usmilil Jeruzalema in Judovih mest, na katera se srdiš že sedemdeset let?«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

12 Tedaj je Angel GOSPODNI odguvoril, inu djal: GOSPVD Zebaot, koku dolgu ſe tedaj nezheſh vſmiliti zhes Ierusalem, inu zhes Iudouſka Méſta, zhes katera ſi bil ſerdit, te ſedemdeſſet lejt?

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Zaharija 1:12
24 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

da bi se dopolnila beseda Gospodova po ustih Jeremijevih, »dokler se ne bo dežela naužila sobot svojih«. Dokler je ležala pusta, je uživala soboto, da se je izpolnilo sedemdeset let.


Kajti pepel jem kakor kruh in pijačo svojo mešam s solzami,


Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj in spomin tvoj od roda do roda.


Več jih je nego glave moje las, ki me črté brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti.


Doklej, o Bog, bo zasramoval stiskalec, večno li bo zaničeval sovražnik ime tvoje?


Doklej, Gospod, boš li se jezil večno? Bo li gorela kakor ogenj gorečnost tvoja?


je čas morjenja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja,


Razsrdil sem se bil zoper ljudstvo svoje, oskrunil sem dediščino svojo in dal sem jih tebi v pest: nisi jim izkazala nobene milosti, celó starcu si nakladala težki jarem svoj silno.


V vsej njih stiski je bil sam stiskan, in angel obličja njegovega jih je reševal. V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam in dvignil jih je nase ter jih nosil vse dni nekdanje.


Doklej naj žaluje dežela in vene rastlina po vsem polju? Od hudobnosti prebivalcev njenih peša živina in ptiči, ker govore: Ne vidi našega konca.


Nisem sedel v družbi šaljivcev in se radoval; zavoljo roke tvoje sem sedel samoten, ker si me napolnil z nevoljo.


Kajti tako pravi Gospod: Brž ko se izpolni Babilonu sedemdeset let, vas obiščem in vam izpolnim tisto svojo besedo predobro in vas pripeljem nazaj v ta kraj.


Tako pravi Gospod: Glej, jaz pripeljem nazaj ujetnike šotorov Jakobovih in se usmilim njegovih prebivališč. In mesto se zopet zgradi na svojem nasipu in v gradu se bo prebivalo po navadi svoji.


In eden reče možu, oblečenemu v platno, ki je bil nad vodo reke: Kdaj bo konec teh čudovitih reči?


v prvem letu kraljevanja njegovega sem jaz Daniel obrnil pozornost v pismih na število let, o katerih se je zgodila beseda Gospodova Jeremiju preroku, da se ima dopolniti razvalinam Jeruzalema sedemdeset let.


Kako dolgo, o Gospod, sem vpil k tebi, in ne slišiš! Vpijem k tebi o nasilstvu, a ne rešiš.


Videl sem po noči, in glej, mož je sedel na rdečem konju in stal med mirtami, ki so rasle v dolini, in za njim so bili konji rdeči, rjavi in beli.


Reci vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom takole: Ko ste se postili v petem in sedmem mesecu teh sedemdesetih let, ste li se postili meni in zavoljo mene?


Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.


In zavpijejo z glasom velikim, rekoč: Doklej, o Gospod, sveti in resnični, ne sodiš in ne maščuješ krvi naše nad njimi, ki prebivajo na zemlji?


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ