Rimljanom 8:20 - Chráskov prevod

²⁰ Zakaj stvari so podvržene ničemurnosti, ne iz lastne volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvrgel, z upanjem,

Živa Nova zaveza

²⁰ Po človekovi krivdi je tudi vse ostalo na tej zemlji obsojeno na smrt in razpadanje. Toda Bog je to dopustil in obljubil, da bo nekega dne prišel konec grehu, smrti in razpadanju.

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

²⁰ (Ár je stvorjenjé márnosti podvrženo; nej svoje vôle; nego za volo onoga, kí je je podvrgao.)

Ekumenska izdaja

²⁰ Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju,

Slovenski standardni prevod

²⁰ Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju,

Dalmatinova Biblija 1584

²⁰ Sakaj ta ſtvar je nezhemèrnoſti podvèrshena, nikar shnje volo, temuzh sa tiga volo, kateri je njo podvèrgal na vupanje.

Rimljanom 8:20 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

1 Mojzes 5:29

in mu je dal ime Noe, rekoč: Ta nas bo tolažil ob delu našem in ob trudu naših rok, ki nam ga prizadeva zemlja, katero je preklel Gospod.

1 Mojzes 6:13

In reče Bog Noetu: Konec vsega mesa se je približal predme, zakaj zemlja je polna silovitosti od njih; zato, glej, pokončal jih bom z zemljo vred.

Psalmi 39:5

Daj, da zvem, o Gospod, konec svoj in kolika je mera mojih dni, da vem, kako sem minljiv.

Pridigar 1:2

Ničemurnost ničemurna! pravi Propovednik; ničemurnost ničemurna, vse je ničemurno!

Jeremija 12:11

Naredili so jo v pustinjo, žaluje po meni, opustošena. Vsa dežela je opustošena, ker ni nikogar, da bi premislil v srcu.

Jeremija 12:4

Doklej naj žaluje dežela in vene rastlina po vsem polju? Od hudobnosti prebivalcev njenih peša živina in ptiči, ker govore: Ne vidi našega konca.

Ozej 4:3

Zato žaluje dežela in medli vse, kar prebiva v njej, i zverine na polju i ptice pod nebom, in tudi ribe v morju ginejo.

Joel 1:18

Kako ječi živina! goveje črede tavajo klavrno, ker nimajo paše; tudi črede drobnice trpe pokoro.

Rimljanom 8:22

Vemo namreč, da vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj.

Rimljanom 8:24

V upanju namreč smo zveličani; upanje pa, ki se vidi, ni upanje; saj če kdo kaj vidi, čemu bi se tega še nadejal?