Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Mihej 7:18 - Chráskov prevod

18 Kdo je, Bog mogočni, enak tebi, ki odpuščaš krivico in izpregleduješ prestopek ostanku dediščine svoje? Ti ne držiš jeze vekomaj, ker se veseliš milosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

18 Kdo je Bog, kakor ti, ki odjemlješ krivico, ki odpuščaš greh ostanku svoje dediščine? Ne vztraja večno pri svoji jezi, zakaj všeč mu je usmiljenje.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

18 Kdo je Bog kakor ti, ki odpuščaš krivdo, ki greš prek pregrehe k ostanku svoje dediščine? Ne drži na veke svoje jeze, kajti ugaja mu dobrohotnost.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

18 KEj je en takou Bug, kakòr ſi ti? Kir bi gréhe odpuſzhal, inu pregledoval krivu dianje, téh oſtankou tvoje Erbſzhine: Kir bi ſvojga ſerda vekoma nedèrshal: Sakaj on je miloſtiu.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Mihej 7:18
80 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Ne bode li ti, če dobro delaš, povišanja? če pa ne delaš dobrega, preži greh pred durmi, in proti tebi je poželenje njegovo, a ti mu gospoduj!


in reče: O Gospod, Bog Izraelov, tebi ni enakega Boga v nebesih gori in na zemlji doli, ki hraniš zavezo in milost hlapcem svojim, kateri hodijo pred obličjem tvojim z vsem srcem svojim;


Kajti če se preobrnete h Gospodu, zadobe bratje in otroci vaši usmiljenje pred tistimi, ki so jih zavedli v ujetništvo, in smeli se bodo povrniti v to deželo. Zakaj Gospod, Bog vaš, je usmiljen in milosten ter ne odvrne obličja od vas, ako se k njemu preobrnete.


Poslušaj torej prošnjo hlapca svojega in ljudstva svojega Izraela, ki jo bodo prosili, obrnjeni proti temu mestu, poslušaj na mestu prebivanja svojega, v nebesih, in ko poslušaš, odpuščaj!


in so se branili poslušati in se niso spominjali čudovitih del tvojih, ki si jih storil med njimi, temveč v trdovratnosti svoji in v uporu svojem so si postavili glavarja, da bi se vrnili v sužnost svojo. Ali ti si Bog mnogega odpuščanja, milostiv in poln usmiljenja, počasen v jezi in obilen v milosti, ti jih nisi zapustil.


Kakor se oče usmili otrok, usmili se Gospod njih, ki se ga bojé.


Toda pri tebi je odpuščenje, da te časté s svetim strahom.


Vse kosti moje bodo govorile: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka otimlješ iz rok močnejšega od njega, siromaka in ubožca iz rok njega, ki ga pleni.


K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.


Krivičnosti so me preveč obtežile; prestopke naše ti nam odpustiš.


In pravičnost tvoja, o Bog, seza do nebes višave; kar si storil, je veliko; Bog, kdo je tebi enak?


Ti pa, Gospod, Bog mogočni, usmiljen si in milosten, počasen v jezo in obilen v milosti in resnici.


Saj ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš, in obilen si v milosti vsem, ki te kličejo.


Zato slavé nebesa čudovito delo tvoje, o Gospod, tudi zvestobo tvojo v zboru svetnikov.


On je Bog mogočni, jako strašen v zboru svetnikov in strašnejši mimo vseh, ki so okrog njega.


Kdo je tebi enak med bogovi, Gospod? kdo je kakor ti, poveličan v svetosti, poln vzvišene slave, čudeže delajoč?


In reče: Če sem našel milost v tvojih očeh, o Gospod, naj gre, prosim, Gospod sam med nami; zakaj to ljudstvo je trdovratno; in odpusti krivico našo in greh naš in vzemi nas za svojo last.


Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo, pravi Gospod. Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.


In noben prebivalec ne poreče: Bolan sem! Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica.


Glej, v mir mi je bilo, da me je zadela bridkost prebridka; ali ti si v ljubezni potegnil dušo mojo iz jame pogube, kajti vse grehe moje si vrgel za hrbet svoj.


Komu torej hočete primerjati Boga mogočnega? in kako podobo hočete postaviti poleg njega?


Komu me torej hočete pripodobiti, da bi mu bil enak? pravi Sveti.


Jaz, jaz sam izbrisujem prestopke tvoje zaradi sebe, in grehov tvojih se ne spominjam več.


Izbrisal sem kakor gost oblak prestopke tvoje in kakor meglo grehe tvoje. Vrni se k meni, kajti odkupil sem te.


Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se h Gospodu, in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju.


Na svojih mnogih potih si bila trudna, a nisi rekla: Zaman je! Poživila se je moč tvoja, zato nisi opešala.


Kajti vekomaj se ne bom prepiral in brezkončno se ne srdil, ker bi njih duh onemogel pred obličjem mojim in duše, ki jih sem jaz ustvaril.


Kajti kakor se poroči mladenič z devico, se poroče s teboj sinovi tvoji, in kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe Bog tvoj.


Mesta svetosti tvoje so puščava, Sion je puščava, Jeruzalem je pustinja.


In radoval se bom nad Jeruzalemom in veselil se ljudstva svojega, in ne bo se več čul v njem joka glas, ne vpitja glas.


Pojdi oznanjat te besede proti severu, govoreč: Vrni se, odpadnica Izrael, govori Gospod; ne bom vas jezno gledal, kajti dobrotljiv sem, govori Gospod, ne držim jeze vekomaj.


Ali hoče jezo hraniti vekomaj, jo li bo hranil brez konca? Glej, tako govoriš, pa delaš hudo in si ne daš braniti.


Ali mi je drag sin Efraim? ali otrok dražesten? Kajti kadarkoli govorim zoper njega, se ga vendar milo spominjam še. Zatorej polje osrčje moje zaradi njega; gotovo se ga usmilim, govori Gospod.


In ne bodo več učili vsak svojega prijatelja in vsak svojega brata, govoreč: Spoznajte Gospoda! zakaj kolikor jih bode, me bodo spoznali vsi, od najmanjšega do največjega, govori Gospod. Kajti odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov.


In veselil se jih bom in jim delal dobro, in vsadim jih v to deželo v resnici iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje.


In očistim jih vse njih krivice, s katero so grešili zoper mene, in jim odpustim vse krivice, s katerimi so grešili zoper mene in s katerimi so se mi izneverili.


In šel je Ebedmelek ven iz hiše kraljeve ter govoril kralju, rekoč:


V tistih dneh in v tistem času, govori Gospod, se bo iskala krivica Izraelova, pa ne bode nobene, in grehi Judovi, a ne najde se jih nič, ker jim odpustim, katerim dam, da preostanejo.


Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, ko obiščem vse obrezane v njih neobrezi:


Ali mi je res po volji smrt brezbožnikova? govori Gospod Jehova; ni li mi bolj všeč, da se izpreobrne od svojega dejanja ter živi?


Reci jim: Kakor res živim, govori Gospod Jehova, nikakor mi ni po volji smrt brezbožnikova, temveč da se brezbožnik obrne od svojega pota in živi. Obrnite se, obrnite se od hudobnih potov svojih! ker čemu bi hoteli mreti, o družina Izraelova?


nobeden iz grehov njegovih, ki jih je zagrešil, se mu ne bo spominjal; pravici in pravičnosti je stregel: gotovo bo živel.


Pri Gospodu, našem Bogu, je obilo usmiljenje in odpuščenje; kajti uprli smo se mu


Povrni se, o Izrael, prav h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si po pregrehi svoji.


Ozdravim njih odpad, rad jih hočem ljubiti; kajti jeza moja se je odvrnila od njih.


Tako pravi Gospod: Zavoljo treh in zavoljo štirih pregreh, ki jih je kriv Edom, ne odvrnem šibe njegove: ker je preganjal z mečem brata svojega in zadušil usmiljenje v sebi, in ker je v jezi svoji neprenehoma pobijal in srd svoj vedno razvnemal,


In Gospod mi reče: Kaj vidiš, Amos? In odgovorim: Olovnico. In Gospod reče: Glej, denem olovnico na ljudstvo svoje izraelsko, po sredi njegovi; ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.


In reče: Kaj vidiš, Amos? Odgovorim: Koš z zrelim sadjem. In mi reče Gospod: Konec je prišel na ljudstvo moje Izraela; ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.


In molil je h Gospodu in rekel: Ah, Gospod, ni li to bila moja beseda, ko sem bil še v deželi svoji? Da se ognem temu, zato sem zbežal v Tarsis, kajti vedel sem, da si Bog mogočni milostljiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in obilen v milosti in ti je žal hudega.


Gotovo te zberem, o Jakob, tebe vsega; gotovo skupim ostanek Izraelov; skupaj jih denem kakor ovce v Bozri, kakor čredo na njenem pašniku, da bode velik hrup od množice ljudi.


in storim tisto, kar je šepalo, za ostanek, in tisto, kar je bilo daleč zavrženo, v mogočen narod; in Gospod jim bo kraljeval na gori Sionu odslej do vekomaj.


In bo stal in pasel čredo svojo v moči Gospodovi, v veličastju imena Gospoda, Boga svojega. In bodo mirno prebivali; kajti sedaj bode velik do koncev zemlje.


»Pasi ljudstvo svoje s palico svojo, čredo svoje dediščine, ki osamela prebiva v gozdu, sredi Karmela; naj se pasejo v Basanu in Gileadu kakor v dneh starodavnih!«


Jehova, tvoj Bog, je sredi tebe, junak, ki hoče rešiti; veseli se te presilno, molči v ljubezni svoji, raduje se nad teboj z glasnim petjem.


Ne gleda krivičnosti v Jakobu in ne vidi nepravice v Izraelu. Gospod, Bog njegov, je z njim, in kraljeve trobente glas v njem.


Treba pa se je bilo veseliti in radovati, ker je bil ta brat tvoj mrtev in je oživel, in izgubljen je bil in se je našel.


in se mora oznanjevati v imenu njegovem izpokorjenje in odpuščenje grehov med vsemi narodi, počenši od Jeruzalema.


Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? »Ohranil sem sebi ostanek sedem tisoč mož, ki niso pripognili kolena pred Baalom.«


Ni ga, ki bi bil enak Bogu mogočnemu, o Ješurun, ki prijezdi po nebu tebi v pomoč in v veličastvu svojem na oblakih.


Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo.


In odpravili so tuje bogove izmed sebe in so služili Gospodu. In njemu se je v srce smililo, da je Izrael tolikanj trpel.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ