Júdaš 1:12 - Chráskov prevod

¹² Ti so pri bratovskih pojedinah vaših zapreke, ko se goste z vami in brez strahu sami sebe paso; so oblaki brez vode, ki jih gonijo vetrovi, drevesa poznojesenska, brez sadu, dvakrat mrtva, izkoreninjena;

Živa Nova zaveza

¹² Ti ljudje so kot umazani madeži kadar se zbirate k skupnim obedom. Brez sramu jedo z vami in skrbijo samo za to, da napolnijo svoje trebuhe – pastirji, ki pitajo sebe. Tako so le v sramoto cerkvi. Taki so kot oblaki, ki jih preganja veter. Obljubljajo dež, dežja pa ni. Podobni so sadnemu drevju, na katerem zaman iščemo sadu, dvakrat so mrtvi, kajti suhi so prav do korenin in čakajo, da jih sežgo.

Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

¹² Tê so vu vašem lübéznivom goščenjê gnüs gostüvajôči se z vami brezi strahá sebé paséči, oblácke brezi vodé; kí se od vötrôv okôli gonijo, drevje povéjhnjeno, nerodno, dvakrat mrtvo i skorenjom vö ftrgnjeno.

Ekumenska izdaja

¹² Ti so pri vaših bratskih obedih sramota, ko se z vami brez sramu gosté in sami sebe pasejo; brezvodni oblaki, ki jih vetrovi mimo pode; poznojesenska drevesa brez sadov, dvakrat usahla, izkoreninjena;

Slovenski standardni prevod

¹² Ti so madeži vaših bratskih obedov, ko se brez strahu gostijo skupaj z vami, a pasejo sami sebe. Brezvodni oblaki so, ki jih mimo ženejo vetrovi, poznojesenska drevesa brez sadov so, dvakrat mrtva, izkoreninjena,

Dalmatinova Biblija 1584

¹² Letu ſo ty ſkruni lotri, kir dobru lebajo od vaſhih Almoshnou pres ſtraha, ſe ſamy paſseo, ony ſo oblaki pres vodé, od vejtra okuli goneni, gola nerodovita driveſsa, dvakrat omorjena inu ſkurenom isdèrta,

Júdaš 1:12 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

2 Kroniška 7:20

tedaj jih izkoreninim iz svoje dežele, ki sem jo jim dal, in hišo to, ki sem jo posvetil za svoje ime, zavržem izpred obličja svojega in jo dam v pregovor in v zabavljico med vsemi ljudstvi.

Jobova knjiga 8:17

po kupu kamenja razvija svoje korenine, navzgor se oklepa hiše kamenene.

Psalmi 1:3

Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.

Psalmi 37:2

Ker hitro se pokosé kakor trava in zvenejo kakor bujno zelenje.

Pregovori 25:14

Oblaki in veter, pa nič dežja – je mož, ki se ponaša z darom lažnivim.

Ezekiel 17:9

Reci: Tako pravi Gospod Jehova: Bo li imela srečo? Ne izruje li oni korenin njenih in odreže njenega sadu, da usahne? Vse njeno mlado listje, ki ga je pognala, se posuši; in ne bode treba velike moči in mnogega ljudstva, da jo vzdignejo od korenin njenih.

Ezekiel 34:10

Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tiste pastirje in zahteval bom ovce iz njih rok in jih odstavim, da ne bodo več pasli ovac, tudi ne bodo več pasli sami sebe, in otmem ovce svoje iz njih grla, da jim ne bodo več v užitek.

Ezekiel 34:18

Je li vam malo, da najboljšo pašo popasete, treba li, da še poteptate ostanke paše? malo li, da pijete čisto vodo, da še kalite ostanek z nogami?

Ezekiel 34:2

Sin človečji, prerokuj zoper pastirje Izraelove, prerokuj in reci tistim pastirjem: Tako pravi Gospod Jehova: Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe! Ni li pastirjem pasti črede?

Ezekiel 34:8

Kakor res živim, govori Gospod Jehova: Zato ker so bile moje ovce izročene plenjenju in ker so bile v jed vsem zverinam na polju, kajti ni bilo pastirja in moji pastirji ne vprašujejo po ovcah mojih, marveč pasejo sami sebe, a ne pasejo ovac mojih:

Ozej 6:4

Kaj naj ti storim, o Efraim? kaj naj ti storim, o Juda? kajti vaše bogoljubje je kakor jutranji oblak in kakor rosa, ki hitro izgine.

3 Mojzes 14:43

Ako se pa znamenje zopet pojavi in se izrine po hiši, potem ko so izdrli one kamene in potem ko so hišo ostrgali in omazali,

Sv. Matevž 13:6

Ko pa vzide sonce, uvene, in ker nima korenine, usahne.

Sv. Matevž 15:13

On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala.

Sv. Marko 4:6

Ko pa vzide sonce, uvene, in ker nima korenine, usahne.

Sv. Lukež 12:45

Ako pa poreče ta hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, in začne pretepati hlapce in dekle ter jesti in piti in pijančevati:

Sv. Lukež 16:19

Bil je pa bogat človek in se je oblačil v škrlat in tenčico in se razveseljeval vsak dan sijajno.

Sv. Lukež 21:34

Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.

Sv. Lukež 8:6

In drugo pade na skalo, in bržko vzraste, usahne, ker nima vlage.

Efežanom 4:14

da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje;

Filipljanom 3:19

katerih konec poguba, katerih Bog trebuh in njih slava v njih sramoti, ki jim je zemeljsko v mislih.

1 Timoteju 5:6

Razuzdana pa je mrtva, dasi še živi.

Hebrejcem 13:9

Mnogoterim in tujim naukom se ne dajte motiti; kajti dobro je, da se srce utrjuje z milostjo, ne z jedmi, od katerih niso imeli koristi, ki so se z njimi pečali.

Jakob 5:5

V požrešnosti ste na zemlji živeli in razkošnosti; srca svoja ste redili v dan klanja.