Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Jeremija 9:1 - Chráskov prevod

1 O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

1 Kdo mi da v puščavi kočo ob potu, da zapustim svoje ljudstvo in odidem od njih? Zakaj vsi so prešuštniki, drhal nezvestežev.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

1 O, da bi imel v puščavi popotniško kočo: zapustil bi svoje ljudstvo in odšel od njih! Kajti vsi so prešuštniki, truma sleparjev.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

1 AH de bi jeſt ſadoſti vodé imel v'moji glavi, inu de bi moje ozhy ſolsni Studenci bily, de bi dan inu nuzh mogèl objokati te pobyene v'moim folku.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Jeremija 9:1
20 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.


Žejna je duša moja Boga, mogočnega, živega Boga: Kdaj pridem in se prikažem pred obličjem Božjim?


In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, zletel bi, kjer bi mogel počivati.


Zato jokam z jokom Jazerjevim za trto sibemsko, rosim te s solzami svojimi, o Hesbon in Eleale; kajti ob spravljanju letnih sadežev tvojih in ob trgatvi tvoji te je doletelo bojno vpitje.


Zato pravim: Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega!


Če pa ne boste poslušali tega, bo na skrivnem plakala duša moja zavoljo prevzetnosti vaše in oči moje bodo hudo jokale in iz njih tekle solze, ker se bo v sužnost peljala čreda Gospodova.


Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.


In vendar po vsem tem se ni povrnila k meni nezvesta njena sestra Juda iz vsega srca svojega, ampak samo lažnivo, govori Gospod.


Osrčje moje, osrčje moje! Bolečino trpim v globini srca svojega! Razgraja mi srce moje! Molčati ne morem! Kajti trombe glas čuješ, duša moja, ropot vojske;


Kako naj ti odpustim? Sinovi tvoji so me zapustili in prisegajo pri njih, ki niso bogovi. Kakor hitro sem jih nasitil, so prelomili zakon in v nečistničini hiši so se zbirali kupoma.


O hči ljudstva mojega, opaši se z raševino, valjaj se po pepelu, kakor po edinorojencu žaluj, jokaj prebridko! kajti nagloma pride razdejalec zoper nas.


O da bi se mogel poživiti v žalosti! V meni hira srce moje.


Kajti žalovanja glas se sliši s Siona: Kako smo opustošeni! silno smo osramočeni, zakaj bilo nam je zapustiti deželo, ker so nam podrli domovališča.


Od solzá mi pešajo oči, v osrčju mi kipi bridkost, na zemljo se usipljejo jetra moja zavoljo potrtja hčere ljudstva mojega, ko otročiči in dojenci koprne po mestnih ulicah.


V tebi so darila jemali, da prelivajo kri; obresti in namečke si jemalo in s silo si dobičkarilo na svojih bližnjih. Mene pa si pozabilo, govori Gospod Jehova.


Vsi so prešuštniki, podobni peči, ki jo je pek razbelil: on neha kuriti, ko je umesil testo, dokler se ne prekvasi.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ