Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Jeremija 49:17 - Chráskov prevod

17 In Edom postane stvar strmenja: kdorkoli pojde mimo njega, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

17 Edom postane v grozo: kdor koli pojde mimo njega, se zgraža in žvižglja nad vsemi njegovimi porazi.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

17 Edóm postane groza: vsak, ki bo šel mimo njega, bo zgrožen in se bo rogal zaradi vseh njegovih udarcev.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

17 Taku ima Edom puſt biti, de bodo vſi, kir minu pojdeo, ſe sazhudili, inu shvishgali, nad vſo nyh ſhtrajfingo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Jeremija 49:17
16 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

In ob tej hiši, bodisi še tako visoka, se bo vsak mimogredoči zavzel in žvižgal; in poreko: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?


da napravi deželo svojo v stvar strmenju, vednemu zasmehovanju; kdorkoli pojde skozi njo, naj strmi in maje z glavo.


Kajti pri sebi sem prisegel, govori Gospod, da bode Bozra v strmenje, sramoto, razdejanje in preklinjanje; in vsa mesta edomska bodo večne puščave.


Od srda Gospodovega se ne bo prebivalo v njej, ampak docela bo zapuščena. Kdorkoli pojde mimo Babilona, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.


In Babilon bode v kupe kamenja, prebivališče šakalov, v grozo in žvižganje, brez prebivalca.


zato pravi tako Gospod Jehova: Iztegnem roko svojo proti Edomu ter iztrebim iz njega ljudi in živino; in ga naredim v puščavo od Temana naprej, in prav do Dedana bodo padali pod mečem.


Kupci med ljudstvi žvižgajo nad teboj. Strahota si vsem, in nikdar več te ne bo!


Kakor si se veselila dedne posesti doma Izraelovega, ker je bila opustošena, prav tako storim tebi: puščava postaneš, o gora Seir, in ves Edom sploh! In spoznajo, da sem jaz Gospod.


ter ji reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, o gora Seir, in iztegnem roko svojo nadte in te storim v puščavo in pustinjo.


Naredim torej goro Seir v samoto in pustinjo in potrebim z nje njega, ki prihaja, in njega, ki odhaja.


Kajti drže se postav Omrijevih in ravnajo prav kakor hiša Ahabova in žive po njih svetu: zato da te izdam ljudem v strmenje in prebivalce mesta v žvižganje; in nosili boste ljudstva mojega sramoto.


To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.


ter da je vsa zemlja le žveplo in sol, pogorišče, ki se ne obseva in ki ne rodi, ki na njej ne raste bilje kakor v kraju razdejane Sodome in Gomore, Adame in Seboima, ki jih je Gospod pokončal v jezi in togoti svoji –


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ