Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Ezekiel 14:13 - Chráskov prevod

13 Ko se dežela pregreši zoper mene s tem, da se mi izneveri, in iztegnem roko svojo zoper njo in ji starem podporo kruha in pošljem lakoto nadnjo in zatarem v njej človeka in živino,

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

13 »Sin človekov, če bi se dežela pregrešila zoper mene in se mi izneverila, a bi potem stegnil svojo roko zoper njo in ji strl palico kruha, ji poslal lakoto in iz nje pokončal ljudi in živino,

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

13 Sin človekov, če bi se dežela pregrešila proti meni in se mi izneverila in bi zato iztegnil roko zoper njo in ji zlomil palico kruha, poslal lakoto nadnjo in v njej pokončal ljudi in živino,

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

13 Ti zhlovezhku déte, kadar ena Deshela meni pregriſhy, inu me sashmaga, taku hozhem jeſt mojo roko zhes toiſto iſtegniti, inu pripravo tiga Kruha prozh vseti, inu hozhem Lakotó v'njó poſlati, de jeſt Zhloveke inu Shivino v'njej satarem.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Ezekiel 14:13
26 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Še mi reče: Sin človečji, glej, jaz potarem podporo kruha v Jeruzalemu – jedli bodo kruh na tehto in v skrbi in vodo pili na mero in strmeč –


Ko strem podporo kruha vašega, vam bo deset žen peklo kruh v eni peči in vam ga bodo oddajale na tehtnico, in jedli boste, pa se ne nasitite.


Deželo pa naredim v pustinjo, zato ker so zakrivili nezvestobo, govori Gospod Jehova.


Toda tako pravi Gospod Jehova: Ko pošljem nad Jeruzalem svoje štiri sodbe: meč, lakoto, hude zveri in kugo, da zatarem v njem ljudi in živino,


Ali če pošljem kugo v tisto deželo in izlijem togoto svojo nadnjo v krvi, da zatarem v njej človeka in živino,


Ali če pripeljem meč nad tisto deželo in velim: Meč, pojdi skozi deželo! in tako zatarem v njej človeka in živino,


Kadar bom vanje streljal hude pšice lakote, ki bodo v pogubo, ki jih pošljem pogubit vas, tedaj pomnožim lakoto nad vami in starem vašo podporo kruha.


Tedaj se bo kupovalo polje v tej deželi, ki pravite, da je opustošena, da ni v njej ne človeka, ne živali, da je dana v roko Kaldejcem.


zemlja bo omahovala kakor pijanec, zibala se bo kakor viseča rogoznica; in hudo jo bo težila pregreha njena, in padla bo, da več ne vstane.


Kajti glej, Gospod, Jehova nad vojskami, vzame iz Jeruzalema in od Jude oporo in podporo, vso podporo kruha in vso podporo vode,


Grešili smo in popačeno ravnali in brezbožno delali, in uprli smo se, ker smo odstopili od zapovedi in pravic tvojih.


zato pravi tako Gospod Jehova: Iztegnem roko svojo proti Edomu ter iztrebim iz njega ljudi in živino; in ga naredim v puščavo od Temana naprej, in prav do Dedana bodo padali pod mečem.


Zatorej, sin človečji, govori družini Izraelovi in jim reci: Tako pravi Gospod Jehova: Še s tem so me zasramovali očetje vaši, ko so zagrešili nezvestobo zoper mene:


Pa mi reče: Krivda hiše Izraelove in Judove je silno velika, in dežela je polna krvi in v mestu vlada spačevanje pravice; kajti pravijo: Gospod je zapustil deželo in Gospod ne vidi.


Hudo je grešila Jeruzalem, zato je kakor zavoljo nesnage ločena; vsi, ki so jo častili, jo zaničujejo, ker so videli nagoto njeno; tudi sama zdihuje in se ozira za seboj.


O Jojakimu pa, kralju Judovem, reci: Tako pravi Gospod: Ti si sežgal oni zvitek, rekoč: Zakaj si pisal v njem: Gotovo pride kralj babilonski in pogubi deželo to in stori, da izginejo iz nje ljudje in živina?


Zato pravi tako Gospod Jehova: Glej, jeza moja in srditost moja se razlije nad to mesto, nad ljudi in nad živino, nad drevje na polju in nad sad zemlje; in gorela bo in ne ugasne.


in rečem: O Bog moj, sramujem se in bojim se povzdigniti obličje k tebi, moj Bog; zakaj krivice naše so nam zrasle nad glavo in krivda naša je dospela do neba!


In reče Gospod: Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje; i človeka i živino in laznino in ptice pod nebom, ker žal mi je, da sem jih naredil.


Poglej, o Gospod, kajti v stiski sem, v osrčju mojem kipi bridkost, premetava se srce moje v meni, ker sem se grozno uprla. Zunaj mi mori otroke meč, doma je kakor smrt.


Deveti dan četrtega meseca je nastala huda lakota v mestu, in ni bilo kruha za ljudstvo dežele.


In iztegnem roko zoper nje in storim njih deželo pusto in opustošeno bolj nego je puščava Diblat, kjerkoli prebivajo. In spoznajo, da sem jaz Gospod.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ