Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Ezdra 9:8 - Chráskov prevod

8 In sedaj nam je za kratek trenutek izkazal milost Gospod, naš Bog, da nam je pustil ostanek rešencev in dal, da smemo zabiti šotorov klin na svetem kraju njegovem, da bi nam Bog naš razsvetlil oči ter nas malo poživil v sužnosti naši.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

8 Zdaj pa nam je Gospod, naš Bog, naklonil za majhen trenutek milost, da nam je pustil ostanek in nam dal oporišče na svojem svetem kraju, da bi nam naš Bog razsvetlil oči in nam podaril malo življenjske moči v naši sužnosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

8 Zdaj pa nam je bil Gospod, naš Bog, vsaj za kratek čas naklonjen; pustil nam je ostanek in nam dal oporišče na kraju svoje svetosti. Naš Bog nam je razsvetlil oči in nam dal nekaj malega tolažbe v naši sužnosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

8 Nu ſe je pak enu mallu inu naglu miloſt od GOSPVDA naſhiga Boga ſkasala, de nas je ſhe nékuliku oſtalu, kir ſmo vbeshali, de nam je dal en Klin na njegovim ſvetim mejſti, de bi naſh Bug naſhe ozhy reſvejtil, inu je enu mallu shivota dal, ker ſmo Hlapci.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Ezdra 9:8
36 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Morda bo slišal Gospod, Bog tvoj, vse besede Rabsakove, s katerimi ga je poslal kralj asirski, gospod njegov, sramotit Boga živega, in bo kaznoval besede, ki jih je slišal Gospod, Bog tvoj. Zato povzdigni molitev za ostanke, kar jih še je.


Zakaj sužnji smo; vendar pa nas ni zapustil Bog naš v sužnosti naši, ampak nam je naklonil milost pred kralji Perzije, da bi nam pripravili oživitev, da postavimo hišo Božjo in popravimo razvaline njene, ter da bi nam dali zid v Judi in v Jeruzalemu.


Ah, Gospod, prosim, pazi naj uho tvoje na hlapca tvojega molitev in na molitev hlapcev tvojih, ki se želé bati imena tvojega, in dodeli danes uspeh hlapcu svojemu ter mu daj usmiljenje v očeh tega moža. – Bil sem namreč kraljev točaj.


Vendar pa v mnogoterem usmiljenju svojem jih nisi docela pokončal, ne jih zapustil, zakaj ti, Bog mogočni, si milostiv in poln usmiljenja.


da odvrne dušo njegovo od jame, da bi bila razsvetljena z lučjo življenja.


Doklej naj gojim skrbi v duši svoji, žalost v srcu svojem vse dni? Doklej se bo vzpenjal sovražnik moj proti meni?


Ozri se sem, odgovôri mi, Gospod, moj Bog, razsvetli oči moje, da ne zaspim na smrt;


Ako hodim po sredi stiske, ohraniš me živega; zoper jezo sovražnikov mojih iztegneš roko svojo, in desnica tvoja me reši.


Iskal sem Gospoda, in mi je odgovoril, in iz vseh strahov mojih me je rešil.


Ali se boš večno jezil nad nami, raztezal jezo svojo od roda do roda?


Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje Gospod.


Besede modrih so kakor ostni in kakor globoko zabiti žeblji so zbrani izreki; in izdal jih je eden pastir.


Ko bi nam ne bil Gospod nad vojskami ostavil ostanka, čeprav majhnega, bi bili kakor Sodoma, bi bili podobni Gomori.


In zgodi se tisti dan, ko ti Gospod podeli pokoj po trudu tvojem in po nepokoju tvojem in po trdi službi, v katero so te usužnjili,


njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora in ime boljše mimo sinov in hčer; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi.


Zakaj tako pravi Visoki in Vzvišeni, ki prebiva v večnosti in ki mu je ime Sveti: Na višavi in v svetišču prebivam, tudi z njim, ki je potrtega in ponižanega duha, da oživim duha ponižanih in oživim srce potrtih.


In ako jih še desetina ostane v njej, pokonča se tudi ta; toda kakor od terebinte in od hrasta, ko se posekata, ostane korenika, tako je sveto seme njih korenika.


in reko Jeremiju preroku: Sprejmi milo prošnjo našo in prosi za nas Gospoda, svojega Boga, za ves ta ostanek; kajti ostalo nas je malo od mnogih, kakor nas vidiš;


tako da ga ne bode izmed ostankov Judovih, ki so šli v deželo Egiptovsko prebivat, ki bi ušel ali ostal in bi se povrnil v deželo Judovo, kamor jih vleče hrepenenje, da se smejo povrniti in prebivati tam; kajti ne povrnejo se, razen nekoliko ubežnikov.


vendar, glej, v njem ostanejo ohranjenci, sinovi in hčere, katere popeljejo ven; glej, pridejo k vam ven, in videli boste njih življenje in njih dejanja; in potolaženi boste zastran nesreče, ki sem jo pripeljal nad Jeruzalem, zastran vsega, kar sem pripeljal nadenj.


Oživi nas po dveh dneh, tretji dan nas vzdigne, da bomo živeli pred njegovim obličjem.


Gospod, slišal sem tvoje poročilo in se bojim; Gospod, ožívi delo svoje sredi let, sredi let daj, da bo očitno; v jezi se spominjaj usmiljenja!


In ostavim sredi tebe ponižno in ubogo ljudstvo, ti bodo upali v ime Gospodovo.


Iz Jude pride vogelni kamen, iz njega šotorov klin, iz njega bojni lok, iz njega vsi čiherni oblastniki.


Kajti požene setev miru: vinska trta obrodi svoj sad in zemlja donese letino svojo in nebo da roso svojo; in vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva.


Tako pravi Gospod nad vojskami: Ako se bo čudežno zdelo ostankom tega ljudstva v tistih dneh, bo li tudi čudežno v mojih očeh? govori Gospod nad vojskami.


Izaija pa vpije nad Izraelom: »Ko bi bilo sinov Izraelovih kolikor morskega peska, le ostanek se bo zveličal.«


Njega, kdor premaga, naredim za steber v templju Boga svojega, in ven ne pojde več, in zapišem nanj ime Boga svojega in ime mesta Boga svojega, novega Jeruzalema, ki z neba doli gre od Boga mojega, in ime svoje novo.


Jonatan pa ni bil slišal, ko je oče njegov zarotil ljudstvo; zato iztegne palico, ki jo je imel v roki, in njen konec pomoči v satovje medu in ga z roko poda k ustom svojim; in oči se mu razsvetijo.


Nato reče Jonatan: V nesrečo je spravil oče moj deželo. Poglejte vendar, kako so se mi oči razsvetile, ker sem le malo okusil tega medu!


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ