Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Ezdra 9:6 - Chráskov prevod

6 in rečem: O Bog moj, sramujem se in bojim se povzdigniti obličje k tebi, moj Bog; zakaj krivice naše so nam zrasle nad glavo in krivda naša je dospela do neba!

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

6 Rekel sem: »Moj Bog, sramujem se in se bojim povzdigniti svoje obličje k tebi, moj Bog; zakaj naše hudobije so se nam namnožile čez glavo in naša krivda je zrastla do neba.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

6 Rekel sem: »Moj Bog, sramujem se in zardevam, ne da bi povzdignil svoje obličje k tebi, moj Bog. Kajti naše krivde so velike nad našo glavo in naša krivda je zrasla do nebes.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

6 inu ſim djal: MOj Bug Ieſt ſe ſramujem, inu me je ſtrah, moje ozhy gori vsdigniti h'tebi, moj Bug. Sakaj naſha pregreha je zhes naſho glavo sraſla, inu naſh dolg je velik notàr do Nebes.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Ezdra 9:6
27 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Sodomljani pa so bili hudobni in veliki grešniki pred Gospodom.


pa se v svojem srcu premislijo v deželi, kamor so bili ujeti odpeljani, in se izpreobrnejo in te ponižno prosijo v deželi tistih, ki so jih ujete odvedli, govoreč: Grešili smo, krivično smo delali, brezbožno smo ravnali!


Bil je pa tam prerok Gospodov, po imenu Oded; ta pride naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim reče: Glejte, ker se je Gospod, očetov vaših Bog, razsrdil nad Judovimi, jih vam je dal v roko, in vi ste jih tako grozovito pomorili, da sega do neba.


Po vsem tem pa, kar je prišlo nad nas za huda dela naša in za našo krivdo veliko (ker si ti, Bog naš, nas kaznoval manj, nego zaslužijo krivice naše, in si nam dal toliko rešencev tukaj),


O Gospod, Bog Izraelov, ti si pravičen; kajti preostali smo kot rešenci, kakor se danes vidi. Glej, pred teboj smo v krivdi svoji, kajti nihče ne more stati pred teboj zaradi tega.


Pazijo naj, prosim, ušesa tvoja in oči tvoje naj bodo odprte, da poslušaš hlapca svojega molitev, ki jo molim pred teboj ta čas, po dne in po noči, za sinove Izraelove, hlapce tvoje, ko pripoznavam grehe sinov Izraelovih, ki smo jih zagrešili zoper tebe. Tudi mi, jaz in mojega očeta hiša, smo grešili.


Glej, premajhen sem, kaj naj odgovorim? Roko denem na usta svoja.


Zato zaničujem sebe in kesam se v prahu in pepelu!


Nič zdravega ni na mesu mojem zavoljo srda tvojega, miru ni v kosteh mojih zavoljo greha mojega.


Zakaj krivice moje mi presezajo glavo, kakor težko breme me tlačijo, pretežke so zame.


Vrne se torej Mojzes h Gospodu in reče: Ah, pregrešilo se je to ljudstvo z velikim grehom, ko si je naredilo boga iz zlata.


Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo, pravi Gospod. Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.


Kajti pomnožile so se pregrehe naše pred teboj in grehi naši pričajo zoper nas; zakaj pregreh svojih smo si v svesti in krivice svoje poznamo:


Zaradi tega se je zadrževalo deževje in ni bilo poznega dežja; toda ti si imela čelo kurbje in nisi hotela zardeti.


Kajti ko bodem izpreobrnjen, se bom kesal, in ko pridem k spoznanju, se bom tolkel po stegnih. Sram me je in z rdečico sem oblit, ker nosim sramoto mladosti svoje.


»Hoteli smo ozdraviti Babilon, a ni bil ozdravljen. Zapustite ga in pojdimo vsak v svojo deželo; kajti do nebes sega sodba njegova in vzdiguje se do najvišjih oblakov.«


Ali jih je bilo sram, ko so delali gnusobo? Ne, sram jih ni nikakor in zardeti ne znajo. Zato padejo med padajočimi; zgrudijo se tisti čas, ko jih obiščem, pravi Gospod.


Ali jih je bilo sram, ko so delali gnusobo? Ne, sram jih ni nikakor in zardeti ne znajo. Zato padejo med padajočimi; tisti čas, ko jih obiščem, se zgrudijo, pravi Gospod.


Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.


da bi se spominjala in sramovala in nikdar ne odprla ust svojih zaradi sramote svoje, ko ti odpustim vse, kar si storila, govori Gospod Jehova.


In pripoznali bodo krivico svojo in krivico očetov svojih po nezvestobi, ki so jo zakrivili proti meni, pa tudi, ker so mi na zoper živeli,


A sin mu reče: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj, in nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval.


Cestninar pa stoji od daleč in še oči si ne upa povzdigniti k nebu, temveč trka na prsi svoje, rekoč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku!


Kakšen sad ste torej imeli takrat od tega, česar se sedaj sramujete? Kajti konec tega je smrt.


kajti grehi njeni so se nakopičili do neba, in Bog se je spomnil krivic njenih.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ