Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




2 Kralji 22:19 - Chráskov prevod

19 Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Gospodom, ko si čul, kar sem govoril zoper ta kraj in zoper prebivalce njegove, da jih zadene opustošenje in preklinjanje, in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred menoj: zato sem tudi tebe slišal, pravi Gospod.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

19 Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal, kar sem govoril zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, da bodo predmet groze in prekletstva, ter si pretrgal svoja oblačila in se jokal pred menoj: sem tudi jaz tebe slišal, govori Gospod.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

19 Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal, kar sem govoril zoper ta kraj in njegove prebivalce, da bodo postali groza in prekletstvo, in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

19 Satu ker ſe je tvoje ſerze omezhilu zhes te beſſede, katere ſi ſliſhàl, inu ſi ſe ponishàl pred GOSPVDOM, kadar ſi ſliſhal, kaj ſim jeſt govuril supàr letu mejſtu, inu supàr te, kir tukaj prebivajo, de imajo enu obpuſzhenje inu kletva biti, inu ſi tvoj gvant reſtèrgal, inu ſi ſe pred mano plakal, taku ſim jeſt tudi tu ſliſhal, pravi GOSPVD.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




2 Kralji 22:19
44 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Vidiš li, kako se je Ahab ponižal pred menoj? Ker se ponižuje pred menoj, ne pripravim nesreče v dneh njegovih; v dneh sinu njegovega pošljem nesrečo nad hišo njegovo.


Tedaj pošlje Izaija, sin Amozov, k Ezekiju in sporoči: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Kar si molil k meni spričo Senaheriba, kralja asirskega, sem slišal.


Vrni se in reci Ezekiju, vojvodi ljudstva mojega: Tako pravi Gospod, Bog očeta tvojega Davida: Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, ozdravim te; tretji dan pojdeš gori v hišo Gospodovo.


Ko pa kralj sliši besede knjige postave, raztrga oblačila svoja.


Ko pa se je Ezekija ponižal zato, ker se je bilo prevzelo srce njegovo, s prebivalci jeruzalemskimi vred, ni prišel srd Gospodov nadnje v dnevih Ezekijevih.


In ko je bil v bridkosti, je prosil blagovoljnosti Gospoda, Boga svojega, in se silno ponižal pred Bogom očetov svojih


Molitev njegova in kako se mu je dal Bog izprositi in ves greh njegov in njegovo verolomstvo in mesta, na katerih je zgradil višave in postavil Ašere in izrezane podobe, preden se je ponižal: glej, zapisano je v zgodovini Hozajevi.


A ni se ponižal pred Gospodom, kakor se je bil ponižal njegov oče Manase, temveč je kopičil krivdo za krivdo nadse.


Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Bogom, ko si čul besede njegove zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in si se ponižal pred menoj in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred mano: zato sem tudi tebe slišal, pravi Gospod.


In ko je Ezra molil in pripoznaval jokaje in sklonjen na tleh pred hišo Božjo, se je zbrala k njemu iz Izraela silno velika množica mož in žen in otrok. Kajti ljudstvo je grozno jokalo.


In ko sem zaslišal te besede, sem sedel in jokal in žaloval nekoliko dni, in postil sem se ter molil pred Bogom nebes


In Nehemija, ki je bil Tirsata, in Ezra, duhovnik pismouk, in leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu; ne bodite žalostni in ne plakajte! Zakaj vse ljudstvo je plakalo, ko so slišali besede postave.


Od strahu pred teboj trepeče meso moje in bojim se tvojih sodb.


Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.


Gospod, odpri moje ustne, in usta moja bodo oznanjala hvalo tvojo.


Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.


In odideta Mojzes in Aron k Faraonu ter mu rečeta: Tako pravi Gospod, Bog Hebrejcev: Doklej se boš ustavljal ponižati se pred menoj? Izpusti ljudstvo moje, da mi služi!


Poslušajte me, uporni v srcu, ki ste daleč od pravičnosti!


Zakaj tako pravi Visoki in Vzvišeni, ki prebiva v večnosti in ki mu je ime Sveti: Na višavi in v svetišču prebivam, tudi z njim, ki je potrtega in ponižanega duha, da oživim duha ponižanih in oživim srce potrtih.


Saj vse to je naredila roka moja in po njej je vse to postalo, govori Gospod. Ali na tega se ozrem: na ubožca in potrtega v duhu in na njega, ki trepeče pred besedo mojo.


Čujte besedo Gospodovo, ki trepetate pred besedo njegovo! Bratje vaši, ki vas sovražijo in vas pehajo od sebe zaradi imena mojega, govore: Naj se Gospod izkaže častit, da vidimo radost vašo! Toda osramočeni bodo.


Če pa ne boste poslušali tega, bo na skrivnem plakala duša moja zavoljo prevzetnosti vaše in oči moje bodo hudo jokale in iz njih tekle solze, ker se bo v sužnost peljala čreda Gospodova.


Porečeš jim torej to besedo: Iz mojih oči kapajo solze noč in dan in ne prenehajo liti; zakaj z velikim potrtjem je potrta devica, hči mojega ljudstva, s prehudim udarcem.


gotovo naredim to hišo podobno Silu in to mesto dam v prekletstvo pri vseh narodih na zemlji.


In povedal jim je Mihaj vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral v knjigi, da je ljudstvo poslušalo.


Niso se pa zbali in niso pretrgali obleke svoje kralj in vsi hlapci njegovi, ki so slišali vse tiste besede.


In Gospod ni mogel tega več trpeti zavoljo hudobnosti vaših del, zavoljo gnusob, ki ste jih delali. Zato je dežela vaša postala puščava, stvar strmenja in preklinjanja, brez prebivalcev, kakor je dandanašnji.


O kdo bi me postavil v puščavo, v prenočišče popotnikov, da zapustim ljudstvo svoje in odidem od njih! Zakaj vsi so prešuštniki, skupščina nezvestnikov.


In Gospod mu veli: Pojdi posredi mesta, posredi Jeruzalema in začrkaj znamenje na čela ljudem, ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se v njem godé.


Naznanil ti je, o človek, kaj je dobro; in kaj zahteva Gospod od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?


In glej, pride eden izmed sinov Izraelovih ter privede k bratom svojim Madianko vpričo Mojzesa in vpričo vse občine Izraelovih sinov, prav ko so jokali pri vhodu shodnega šotora.


In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim


da, vsi narodi poreko: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? kaj pomeni žar te jeze velike?


Nato gredo gori vsi sinovi Izraelovi in vse ljudstvo in pridejo v Betel in plakajo in ostanejo ondi pred Gospodom, in so se postili tisti dan do večera in so darovali žgalne in mirovne daritve pred Gospodom.


In možje Davidovi mu reko: Glej, to je dan, o katerem ti je govoril Gospod: Glej, jaz ti dam sovražnika tvojega v roko, in storiš mu, kakor se ti bo zdelo prav. Tedaj vstane David in tiho odreže rob Savlovega plašča.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ