Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




1 Kroniška 21:13 - Chráskov prevod

13 In David reče Gadu: V stiski sem veliki! Rajši padem, prosim, v roko Gospodovo, kajti veliko je usmiljenje njegovo; le nikar naj ne padem v roko človeško!

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

13 David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski. Rajši padem Gospodu v roke; kajti njegovo usmiljenje je veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Slovenski standardni prevod

13 David je rekel Gadu: »V veliki stiski sem. Naj padem Gospodu v roke, ker je njegovo usmiljenje zelo veliko; v človekove roke pa ne bi rad padel.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




1 Kroniška 21:13
31 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

In ko vstane strežnik moža Božjega zarana in gre ven, vidi vojsko s konji in vozovi okoli mesta. In strežnik njegov mu reče: Gorje, gospod moj, kaj bomo počeli?


Ako bi rekli: Pojdimo v mesto, lakota je v mestu, in tam nam je umreti; ako pa ostanemo tu, moramo tudi umreti! Pojdimo torej, vrinimo se v vojsko Sircev! Ako nas ohranijo v življenju, bomo živeli, ako nas pobijejo, umrjemo.


Bil je pa tam prerok Gospodov, po imenu Oded; ta pride naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim reče: Glejte, ker se je Gospod, očetov vaših Bog, razsrdil nad Judovimi, jih vam je dal v roko, in vi ste jih tako grozovito pomorili, da sega do neba.


Vsi kraljevi hlapci in ljudje kraljevih pokrajin vedo, da je ena postava za vsakega, bodisi mož ali žena, ki bi vstopil h kralju v notranji dvor, ne da bi bil poklican, da tak mora umreti, razen tistega, proti kateremu seže kralj z zlatim žezlom, da ostani živ. A jaz nisem bila pozvana, naj pridem noter h kralju, že trideset dni.


Pojdi, zberi vse Jude, ki bivajo v Susanu, in postite se zame, da ne jeste in ne pijete tri dni, ne dan, ne noč; tudi jaz s svojimi deklami se bomo enako postile. In potem pojdem noter h kralju, dasi ni po postavi; in ako poginem, naj poginem!


Usmiljen in milostiv je Gospod, počasen v jezo in obilen v milosti.


Očetje naši v Egiptu niso uvaževali čudovitih del tvojih, spominjali se niso milosti tvojih množine, temveč bili so uporni pri morju, pri morju Rdečem.


Usmiljenje tvoje je preobilo, Gospod, po sodbah svojih oživi me!


Toda pri tebi je odpuščenje, da te časté s svetim strahom.


Nado imej, Izrael, v Gospodu, ker pri Gospodu je milost in obilo je pri njem odrešenje.


Pogubiš nje, ki govore laž; moža krvoželjnega in zvijačnega mrzi Gospod.


O meni govoričijo, kateri posedajo pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo.


Valovje vodá naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano.


Ti pa, Gospod, Bog mogočni, usmiljen si in milosten, počasen v jezo in obilen v milosti in resnici.


Saj ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš, in obilen si v milosti vsem, ki te kličejo.


Pravični skrbi za življenje živine svoje, srce brezbožnih pa je neusmiljeno.


vzdigujejo ga, nosijo ga na rami, nato ga postavijo na mesto svoje, kjer stoji; z mesta svojega se ne gane. Tudi vpijejo k njemu, a ne odgovori, nikogar ne reši iz stiske njegove.


Razsrdil sem se bil zoper ljudstvo svoje, oskrunil sem dediščino svojo in dal sem jih tebi v pest: nisi jim izkazala nobene milosti, celó starcu si nakladala težki jarem svoj silno.


Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se h Gospodu, in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju.


Ozri se iz nebes in poglej iz prebivališča svetosti in veličasti svoje! kje je gorečnost tvoja in kje mogočna dela tvoja? Nagib svojega srca in svojo usmiljenost zadržuješ meni.


Milosti Gospodovih se bom hvalno spominjal, slavnih del Gospodovih, po vsem, kar nam je podelil Gospod, in obilne dobrote hiši Izraelovi, ki jim jo je izkazal po usmiljenju svojem in po obilosti milosti svojih.


marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.


Kdo ve? Bog se morda obrne in se usmili in se odvrne od togote jeze svoje, da ne poginemo.


In molil je h Gospodu in rekel: Ah, Gospod, ni li to bila moja beseda, ko sem bil še v deželi svoji? Da se ognem temu, zato sem zbežal v Tarsis, kajti vedel sem, da si Bog mogočni milostljiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in obilen v milosti in ti je žal hudega.


Kdo je, Bog mogočni, enak tebi, ki odpuščaš krivico in izpregleduješ prestopek ostanku dediščine svoje? Ti ne držiš jeze vekomaj, ker se veseliš milosti.


Gospod, slišal sem tvoje poročilo in se bojim; Gospod, ožívi delo svoje sredi let, sredi let daj, da bo očitno; v jezi se spominjaj usmiljenja!


Sedaj je duša moja žalostna, in kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure! Toda prav zato sem prišel v to uro.


Pritiska me pa oboje: želja me je, ločiti se in biti s Kristusom, zakaj to je veliko, veliko boljše;


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ