Elize ti priye. I ti dir, “SENYER! Mon sipliy ou ouver son lizye pour ki i war.” Alor, SENYER ti ouver lizye sa serviter e i ti war: Montanny ti kouver avek seval ek kales anflanm toultour Elize.
Gete! Lennmi pe vini parey en nyaz. Son bann kales lager i roul parey en tourbiyon. Son bann seval i pli vit ki bann leg. Maler i lo nou! I'n fini pour nou!
Me gard son tron avek son bann rasin dan later; anmar li avek en lasenn an fer ek bronz otour li, dan milye laplenn zerb. I ava ganny lave par laroze sorti dan lesyel; i ava manz zerb parey bann zannimo.
Tou zabitan later pa vo nanryen devan li. I tret mannyer i anvi bann zabitan lesyel ek later. Personn pa opoz son pwisans; personn pa demann li: Ki ou pe fer.
Dan nou linyon avek Kris, nou'n resevwar par ki nou ti'n ganny promet. Annefe, dapre son plan, Bondye ti'n swazir nou davans, e Bondye i realiz tou, dapre sa ki i'n oule e ki i'n deside.
I relev bann pov ki'n tonm dan lapousyer; i tir en malere lo son ta salte, pour fer li asiz avek bann sef. I donn li pour patrimwann en plasdoner. Akoz fondasyon later antye i pour SENYER; se li ki'n plas lemonn lo la.