Mowaab simatataand, a fexeyanteel taamaala kam Hesebon ee: ‹Acayo i ndet moocandin a ndeer qeet ke.› Wo Madmen itam, xan o naag yereŋ, laƥ ne xey a yelang.
Teeru fee Damaas, Araam soom a waxooxu, soo Resin a ref kelfa Damaas rek. Ndeer mene fo xa kiid qarɓeen ɓetuu fa leng fo xa kiid xa ƥetaq, Efrayim xan a tasel boo refkatee xeet.
Kaa fapoox, soo a inooxan fop ke na xoyeel Roog mbaat ta faɗooxeel. Xan a inooxan keene, boo a ret a moof no faɗoorand ole Roog, soo a lambnaa yee Roog a refu.
O maad oxe xan a fi kuu feluuna. Xan a magnandoox, a fakoox mbaambir roog ke fop. Xan a lay qedu sax a Roog fee no roog ke. Xan a jeg ne ta bugna boo yaa Roog a fuuxankan, a fadin ke ta hebooxna.
Yaam mexey fa wo, ndax um muclong. Mi o Yaal oxe layun. Xam moocand qeet ke pasar’oonga fop, ndaa wo o mat, moocandkiroong. Kaa koy, xam xawtong o cofel, waagiroong o ɗeet nen a jaambuur.»
Ndiiki koy, o Yaal oxe a ɓaata teen ee: «Ndeer mene fo xa kiid xa tadaq axaa na limkeel nen xa kiid no saadlaand, o ndam onqe Mowaab xan a ñufel boo ɗuƭ. Ke ta mayna may wiin fop oo, yoqatin le ten jaakkatee too maykatee o njiriiñ.»