Kaa koy, fop a anda ne nu nananitna Yegil mbaax ne. Kaam felakinoortaa a nuun, ndaa itam bugaam nu njeg o and olaa nu mbi’taa paax, njeg itam o qoolel, mbootoox paaxeer.
Xeet es owe saŋkooxaa took o ñak-o-and. Feek kaa o deɓ o and ole, xam raxong no calel no saasadax es. Ne weectoona a cangin es, mi Roog of, mi itam neene um weecitkaa xa ƥeef.
Yaa a naaq ake a mbeerkaa, xan a ƥolel, rew we a ngar, a umbik a den. Ii, xeet feene njegee yiif. Ten taxu oxe sakuuna jegee o liir no ten, oxe mooluuna yirmiran.
O yaal mbind ne a kaña o paɗ o kore’aƭaru xe yaam ne ta fi’’ina nen o kiin o ƈiƴu.» Yeesu a doona teen ee: «Wiin we na jamaane fene moƴu o ƈiƴ mbaambir no gend den ee wiin we na qoolaand ale.
Nuun Ii-isra’el we, nan-gilooxyo fa lay fee no Yaal oxe. O Yaal oxe a jega fa nuun layoor, yaam o damax fa yirmande fo o and a Roog njegee kam saax le.
Saasadax we laamtee yee: ‹Taa o Yaal oxe?› We na njangnaa kebil ke andiraam, ɗooɗox we na xeet fee a siiknoor fa mi, duleer we a lay no gon Baal. Kaa ngiɓoor fo roog kaa mbaageerna o ndimle.
Fat oxuu refna na nuun a wootoox a xaariit um, too ba nu ngooloox o pog nuun o leng, yaam o pog oxuu refna kaa ƴiƴtaa, soo xaariit fuu refna a yaqaa ƭool.
O Yaal oxe kaa tee: «Ɗelem den kaa nand nen a qali ŋaayne, ndax da maaɓ doŋ. Ndigil taxee da maadooxaa no saax le, yaam kaa mbi’aa paaxeer took paaxeer too nqalamiraam o and.
Xa ƥay den kaa mbaane no fi paaxeer, o kelwaar oxe a sertaa nger, o kaahate xe a laacaa ndabid, soo wiin maak we a laltaa o wat den, den fop da yekoorin.