Moyiis fa Aaroon a ngunga a lanq, a lay ee: «Wo Roog, wo fee saqna o ñis no pindel ke fop, ndax bakaad no kiin o leng kut xan a tax o fuuxan mbokatax ne fop?»
Ye Dawid a ga’na malaaka fee saŋkoogna xeet fee, a laya o Yaal oxe yee: «Mi bakaadu, mi o mat tooñu! Wiin weeke mbi’ee dara kaa faaxaƭarna. Yaaga boog, mi fo ƥasil es mbare o nqaw.»
Yaaga boog, fat i matiid a Roog fo xeeñ letu fo o ngim o mayu muut fo a koolax, yaam xeeñ in a xoola qac no fop ke na ɓisiidaa yiif jeejooxu, too cer in a ƥogte foofi fo jegee sik.
Fi’kiro kaaga koy! Doonkiro o cofu xe leng kut ke doonoona o soxodu xe, soo warnoor o cofu xe fo o soxodu xe jaf leng. Wo fee na hate’aa we no lanq ke, ndax fesoorkiro fo o cofel?»
Kelfa den xan a hat na den, o kelwaar den a sutoor teen. Xam ci’in ta matiidaam, too xan a ɓeriid farna fa mi. Ndi an waagkoogu fi keene too ɓoxotee o ñis um, a refangeerna mi xoyun? Mi o Yaal oxe layun.
Mbetandooxyo a Eliya! Eliya, o kiin o nandu nen a in a reeƭu. A xeɗ’a a Roog fo xeeñ um fop, ndax deɓkee. Kaa hatna na bes faaga boo xa kiid xa tadaq fa genwal, a teƥ jeg’atee no lanq ke.