Kaa ndeɓ bargal ke no Yaal oxe fo ngiɓoor ne ta dalin’ina fo daan we den fo a maƭax ake ta maƭoox’ina a den, a ndeefaa xa koɓong boo a ndefat xa koɓong. Kaa ngiɓoor’u fo qeet ke mbid’ina a den, ke o Yaal oxe a xañit’ina a den da laal a den fop oo.
O tew oxe a ga’a yee xa tim axe no ndaxar ne kaa mos bo too a yaawnoox, ne’atiim da mbaag o cooxit yiif. A dalfooxa o woq na xa tim axe, a moɗ, soo a ci o kor oxe ten reeƭna paam um ta moɗ itam.
Nandkee koy fo ngiɓoor ne dalin’uuma fo daan den, ye pokuuma a den no ɓay, sut a den no saax laa Misira. Ne da ndamooxeerna no ngiɓoor neene, mi itam xijkiim yaam den. Keene o mat o Yaal oxe a layu.
Nandkee koy fo ngiɓoor ne dalin’uuma fo daan den, ye pokuuma a den no ɓay, sut a den no saax laa Misira, ngiɓoor es ne da ƭegna, ke refuuma o Yaal den fop oo. Mi o Yaal oxe layun.
Kaam layoogu yee: ‹A fi’angaa keene fop boo a deyƭoox, xan a nomtooxiid me mi.› Kaa koy, nomtooxiidee, too o pog um o tew, maat ne Yudaa fa ngoohod fee a ga’aan.
Kaa sax nu mosiran o nan, nu mosiran o and, too mosee o rok no yul nof nuun, yaam and’aam ee hoohod nu ndefu. Naa nu ndime, kaa nu nqoyeel gore’aƭaru we.
In we nanaa a kim a inooru no cat adna yee: «O cofu xe a ɗaaya.» Mi o mat, kaam lay ee: «Kaam fag! Kaam fag tak! Sabab took es!» Hoohod we owe ngodaa, owe ngodaa tigi, oxuu moƴuuna waag o kend um, oxe fi’an.
Yaqanee koy no kaa xotitna na Aadama boo na Moyiis, fa nqon fee a maadooxooga took no we mos’eerna o mbakaadit nen a Aadama fee ɗap’ina kebil ne Roog. Aadama feene reeƭu nitaal no xe war’ina o gar.
Kelfa ke Yudaa fo ke Yeerusaleem, cawdiin ke, saasadax we fa xeet fee no saax le fop a ndalin’a fa mi ngiɓoor neene, a ƭeg o xeel a ndeer soo a ndeef ndeer xa ƭeg axe ten. Kaa koy, cinj kaaga, a ƭapa ngiɓoor ne too mbadnee ke dalneena teen.
Xam ɓis xeet feeke kam saax le daaɓooxuuma fo daan den ee xam ci’in a den, saax le fo sis fo suum a ndaxritaa. Xan da ñaam maaga boo a naang tem, a magin, cinj kaaga da nquruloox farna fo roog lakas, a mbaɗooxaa a den. Xan a nqeefaam soo a ƭeg ngiɓoor es fa den.