Aleene seek koy, xam ɓekin na fiɗel, jawtin ne xaaliis a jawteel, xoolandin ne wurus a xoolandteel. A koom, xan a ƈufginoor gon es, um jaaɓ a den, lay a den ee: ‹Nuun ndefu xeet es!› Xan a ndoonaam ee: ‹Wo o Yaal oxe, wo refu Roog in.› »
Ke xotitna no batand boo no mudand gon es kaa siw kam qeet ke fop, too o mbiñ onquu refna cuuraay kaa doxeel no gon es, soo um ɓoxoteel sadax qoolu, yaam gon es kaa siw kam qeet ke fop. Keene o Yaal oxe Hupna fop a layu.
Gomeer a rokahina o fud soo a ñoot o ƥiy o ndew. Maaga, o Yaal oxe a laya a Hoose yee: «Ne’een ‹Loo-Ruhama›, yaam yirimkatiim mbind Isra’el, tee kaam waasanahinan.»
Xasani a Misira, muumeen fee no xeet le, xasan qeet ke, o siir ole no qoox ke yoonna fo xa qeel, ndax da ngung mbaambir of fo xa monjong xaaliis. Pasari qeet ke mbexna xire.
O Yaal oxe, wo refu doole es, o saasaytax es fo njaɓnooxand es yaa fa naqad. Me wo qeet ke no cat adna a ngarkaa too xan a lay ee: «Daan we in caaxaan a lamu, xa koɓong axaa ƭaxeerna dara.
We yoqna no we songiid’ina a Yeerusaleem xan a ngaraa teen o hiid oo hiid, a mbaɗooxiid o Yaal oxe Hupna fop na bugko maadooxaa Yeerusaleem, a ndoofandaa Xew fee no ƭiif ke.
Xan bele a naag gañ no saax le, boo na xa cul axe na xa coong axe, xa yaƥ axe a yaandooxaa nen taxar ke Libaŋ, soo teeru ke a sux fo wiin, nen daaƭ xuƥu sap le no lanq ke.
Oxene xan a lay ee: ‹O Yaal oxe jegaxam›, oxaana a xoyooxaa gon le Yakoob, o lakas oxaana a bind no ɓay um ee: ‹O Yaal oxe refanum›, soo a fakooraa gon le Isra’el.»
yaaga waagkoogaam o deɓ xa taan axe Yakoob fo axe Dawid fee o tag es, fañat o xotit na xa taan um waa na maadooxkaa took xa taan axe Abraham, Isaak fa Yakoob. Kaa koy, xam nomtiid we ƥiseena gilaa saax took o hup doole na den soo yirim a den.»