‘Sarapangeae uni hoṛ do, okoe do acʼren kạki eṅgat tulucʼe laṭghaṭetʼkan, ente uni do acʼren apattetʼe bemanot edekana.’ Unre sanam hoṛko mena, ‘Amen.’
Ańjomokʼ kana, ape talare loṭghuṭi hoyokʼ kana, ar ona loṭghuṭi do nunạkʼ hirkhạwakʼge je, boṅgan hoṛ jạtrenko talare hõ onkanakʼ do bạnukʼanaṅ. Ente mitʼṭen hoṛ do acʼren kạki eṅgattetʼ acʼren bạhu menteye dohoakadea.
Okoe acʼren kạki gogo tulucʼe giticʼmidokʼ uni do apattetʼe bemanot edekana. Are onka lekhan uni ar acʼren kạki gogo banarge gocʼkin hoyokʼa. Ar unkin do gujukʼ lạgitʼ apnarge dạyikin hoyokʼa.
“ ‘Iń do am aṛeteń parom calakʼkan tahẽkanre am secʼ beṅgetʼkateń ńelkeda, amakʼ do dulạṛokʼ reakʼ okte hoyakantama; ona iạte ińakʼ kicricʼ reakʼ hĩs am cetanreń dapalketʼte amakʼ uluṅiń esetʼketʼtama. Iń do am ṭheniń kiriạyena ar am tulucʼ baplakʼ reakʼ iń bondoboskeda, ar onate ińrenem hoyena.
Uni do uniye kulikedea, “Am dom okoe kana?” Rut doe menkeda, “Iń do amren kạ̃ṛmĩ Rut kạnạń. Amakʼ oyonakʼ latarre amren nui kạ̃ṛmĩ baṛe asray emaeme, ente am do ińakʼ dạyik gogokʼ peṛakoren miṭen hoṛ kanam.”