Sar šunaha, hoj domarďal tire ňeprijaťeľis, vičinaha radišagostar; andro nav amare Devleskro hazdaha upre e zastava! Mi del tut o Del savoro, so manges!
Bo o jakha le RAJESKRE predikhen caľi phuv, hoj te zoraľarel olen, save hine leske oddine cale jileha. Na kerďal goďaha, vašoda akanastar aveha furt andro mariben.“
O Del les hazdňa upre paš peskro čačo vast a priiľa le Dadestar le Svete Duchos, avke sar o Dad diňa lav. Ov les čhiďa avri pre amende a oda hin oda, so tumen akana dikhen the šunen.
A giľavenas e giľi le Mojžišoskri, savo služinelas le Devleske, the e giľi le Bakroreskri: „Baro a igen šukar hino oda, so tu keres, Rajeja, Nekzoraleder Devla! Spravodľiva a čačipnaskre hine tire droma, ó, Kraľina le narodengro!