Adadžives mange vičinav o ňebos the e phuv sar švedken, hoj tumenge diňom te kidel peske avri, so kamen: o dživipen abo o meriben; o požehnaňje abo o prekošiben. Vašoda tumenge kiden avri o dživipen, hoj tumen the tumare potomki te dživen.
Ale ov mange odphenďa: „Dos tuke hin miri milosť, bo miri zor pes presikavel andro slabišagos.“ Vašoda man nekradeder lašarav mire slabišagenca, hoj te bešel andre mande e zor le Kristoskri.
Ale te tumenge nane pre dzeka te služinel le RAJESKE, kiden tumenge adadžives avri, kaske kamen te služinel, či le devlenge, savenge služinenas tumare dada pal o paňi Eufrat, abo le devlenge andral e phuv le Amorejčanengri, andre savi bešen. Ale me the miro kher služinaha le RAJESKE.“
Andre jekh džives o Jabec vičinelas pro Del le Izraeloskro: „Mangav tut, igen man požehňin a de man bareder phuv. Ľidža man tire vasteha a chraňin man savore nalačhipnastar, hoj man te na avel dukh.“ A o Del les diňa savoro, so lestar mangľa.