Ľidžan o stados, savo tumenge o Del diňa. Na vašoda, hoj tumen andre oda vareko ispidel, ale radišagostar avke, sar tumendar kamel o Del; na vaš o love, ale vašoda, hoj lenge kamen andral o jile čačes te služinel.
Tumen man meľarďan paš mire manuša vaš jekh burňik jačmeňis the vaš o sikra maro. Tumen diňan te murdarel olen, ko peske na zaslužinde te merel, a mukľan te dživel olen, ko peske na zaslužinde te dživel, bo tumen klaminenas mire manušen a on tumen šunenas.‘
Urava les andre tiro ruchos, phandava pašal leste tiro sirimos a dava leske tiri zor. Ov ela dad olenge, ko bešen andro Jeruzalem, a the le manušenge andre Judsko.
Sar o Elizeus sas nasvalo pro meriben, avľa ke leste o izraeliko kraľis o Jehoaš. Zarunďa angle leste a phenďa: „Dado miro, dado miro! O izraelika verdana the leskre murša pro graja!“
Ko ačhela te dživel andral tiri famelija, avela anglal leste te banďol, hoj te chudel jekh rupuňi minca abo jekh kotor maro. Phenela leske: Mangav tut, thov man andre varesavi rašajiko buči, hoj man te el so te chal.“
Tumen man kade na bičhaďan, ale o Del. Ov man ačhaďa sar nekbaredere faraonoskre uradňikos sar ešebne rajes upral calo leskro kher the upral calo Egipt.
O Elizeus oda dikhľa a vičinelas: „Dado miro, dado miro! O graja the o maribnaskre verdana andral o Izrael ile mire rajes!“ Avke imar les buter na dikhľa. Akor iľa peskre gada a prečhinďa len pro duj kotora.