Me našťi kerav ňič korkoro mandar. Sudzinav avke, sar šunav le Dadestar a miro sudos hino čačipnaskro, bo na rodav miri voľa, ale e voľa Oleskri, ko man bičhaďa.“
Se prindžaren e milosť amare Rajeskri le Ježišoskri Kristoskri. Sas barvalo, ale prekal tumende ačhiľa čoro, hoj tumen te barvaľon prekal leskro čoripen.
Dos hin, te o učeňikos hino ajso sar leskro učiťeľis a o sluhas sar leskro raj. Te le rajes upral o kher vičinde Belzebul – demonos – ta so buter le nipen andral leskro kher!“
Geľa lendar sikra dureder anglal, peľa le mujeha pre phuv a modľinelas pes: „Dado miro, te pes oda del, mi obdžal man kadi kuči. Ale na oda so me kamav, ale so tu kames.“