Se o Del na sajinďa le aňjelen, save kerde binos, ale čhiďa len andre bertena a zaphandľa len andre le lancenca andro baro kaľipen, andro peklos, hoj ode te aven stražimen dži o sudos.
Bo kajte prindžarde le Devles, na lašarenas les sar Devles, aňi leske na paľikerenas. Andre peskro gondoľišagos gele andro diliňipen a andre lengro nagoďaver jilo avľa o kaľipen.
Hine sar o dziva moroskre vlni, so anen avri peskro džungipen sar o peni. Ola manuša hine sar o našade čercheňa a prekal lende hin pripravimen o nekkaleder kaľipen pro furt.
A the le aňjelen, so peske na doľikerde e autorita, savi lenge sas diňi, ale omukle peskro than, ľikerel andro kaľipen andro večna puta, medik len na sudzinela andre oda Baro Džives.
Vigos le diline pasťjeriske, savo omukel peskro stados! Mi demel leske e šabľa andro vast the andre čači jakh! Mi šučol leske calkom avri o vast a mi korisaľol pre čači jakh!“
Tumaro osud ela e šabľa a savore banďona tele, hoj tumen te murdaren, bo vičinavas, ale tumen na odphenenas, vakeravas, ale tumen na šunenas, kerenas oda, so hin nalačho andre mire jakha, a kidňan tumenge avri oda, so mange nane pre dzeka.“
Thovava la andro vasta olenge, ko tut mučinenas, olenge, ko tuke phenenas: ‚Banďuv tele, hoj pal tu te predžas!‘ A tu kerehas tire dumestar sar phuv, sar uľica, pal savi pes phirel.“